EF » EFnet » Novice » Na Poslovni konferenci Portorož previdno glede napovedanih ugodnih obetov za 2022

Na Poslovni konferenci Portorož previdno glede napovedanih ugodnih obetov za 2022

13.10.2021

Velimir Bole Foto: Jernej Lasič

Portorož, 12. oktobra 2021 – Gospodarski obeti za leto 2022 so razmeroma ugodni – eksterni pogoji poslovanja naj bi se umirili, med drugim rast cen surovin, je danes na Poslovni konferenci Portorož dejal ekonomist Velimir Bole, a opozoril, da lahko do dogodkov, ki sprožijo negotovost, vedno pride. Vodilni nekaterih družb so previdni zaradi pričakovano višjih stroškov.

Kratkoročna cenovna pričakovanja so zelo visoka, in sicer tako v industriji in gradbeništvu kot v storitvenih sektorjih, le v trgovini so na običajnih ravneh, je v prispevku prvi dan konference, ki jo pripravljata ljubljanska Ekonomska fakulteta in časnik Finance, dejal znanstveni svetnik pri Ekonomskem inštitutu pravne fakultete Velimir Bole.

Hkrati so kratkoročna pričakovanja proizvodne aktivnosti in zaposlovanja v industriji in gradbeništvu na ravni iz zadnje konjunkture (2016-2018), visoka so tudi v trgovini, v storitvenih sektorjih pa pričakujejo povprečno aktivnost.

Eksterni pogoji poslovanja naj bi se v letu 2022 umirili. Pri svetovnih cenah surovin se tako pričakuje zmanjšanje rasti cen pod štiri odstotke letno, je dejal Bole.

Velimir Bole Foto: Jernej Lasič

Velimir Bole
Foto: Jernej Lasič

Konsenzusne ocene gospodarske rasti v območju z evrom, jugovzhodni Evropi in Sloveniji se gibljejo med 4,2 in 4,6 odstotka.

Bole je ob predstavitvi gibanj v času pandemije od marca lani do začetka letošnjega leta med drugim opozoril, da se je v Sloveniji trošenje države povečalo bolj kot v območju z evrom in v jugovzhodni Evropi, ni pa to imelo toliko ugodnejšega učinka na bruto domači proizvod (BDP) ali na socialno ogroženost.

Primerjalni podatki o dodani vrednosti, zaposlenosti in opravljenih urah tudi kažejo, da ukrepi države – predvsem subvencioniranje podjetij za delavce, ki niso mogli delati – sektorsko niso bili dobro ciljani. V panogah, ki zaradi zaprtja javnega življenja niso bile močno prizadete, je bilo podpore preveč, v panogah, ki so bile najbolj prizadete – kot so trgovina, promet in skladiščenje ter gostinstvo – pa je bila premajhna, je dejal Bole.

Izpostavil je visoko povečanje dolga širšega sektorja država. Ne trdi sicer, da visok dolg v “normalnih” razmerah ne bo vzdržen, bo pa glede tega pomembno, kako bodo Slovenijo dojemali vlagatelji. Napovedana umiritev rasti cen surovin sicer zmanjšuje verjetnost, da bo Evropska centralna banka (ECB) “potegnila ročno zavoro”, torej zaostrila denarno politiko. Če jo pa bo, bo do posledic hitro prišlo, meni Bole.

“Napoved za drugo leto je ugodna. In tudi ne trdim, da dolg ni vzdržen, če so normalne razmere – če ne pride do tega, do česar je prišlo v evrskem območju, ko so pribitki narasli in je ECB začel intervenirati,” je dejal Bole. Dodal, je, da lahko do dogodkov, ki lahko sprožijo negotovost, vedno pride.

Povečan dolg bo po njegovem mnenju zmanjšal potencial države za podporo dolgoletnemu tehnološkemu prestrukturiranju v okviru zelenega prehoda in za nekatere druge velike fiskalne zaveze, kot so naložbe v zdravstvu.

Na okrogli mizi o pričakovanjih glede poslovanja v letu 2022 je predsednik uprave Salusa Žiga Hieng dejal, da si visoke rasti, ker ne poslujejo v ciklični panogi (skupina Salus je med drugim veletrgovec z zdravili), ne obetajo, skrbijo pa ga stroški, povezani s storitvami, energenti, tudi zaposlenimi. Meni, da bodo cene nekaj časa vztrajale na višji ravni.

Glavna izvršna direktorica banke SKB Anita Stojčevska je dejala, da bo njihov glavni izziv povezan s pričakovano integracijo z Novo KBM (lastnik SKB madžarska banka OTP je v postopku prevzema Nove KBM). Sicer pa bo poslovanje bank odvisno od dogajanja v makroekonomske okolju. Največje tveganje predstavlja kreditno tveganje; imajo sicer oblikovane primerne rezervacije in tudi podjetja, ki so izkoristila možnost enoletnega moratorija na odplačilo posojil med epidemijo, nimajo težav z odplačevanjem, je dejala.

Direktor vinarske družbe Puklavec Family Wines Gorazd Bedenčič je povedal, da so v času pandemije razmeroma dobro poslovali, prodaja je padla le v Sloveniji, na ostalih trgih se je povečala, osredotočajo pa se na vina, pri katerih dosežejo višjo dodano vrednost. Glede prodaje v prihodnjem letu so optimistični, tudi njih pa skrbijo višji stroški.

Predsednik uprave družbe za upravljanje Generali Investments Luka Podlogar je dejal, da bo stanje odvisno od tega, ali bodo v posameznih panogah uspeli “prebaviti” šoke, do katerih prihaja v sektorjih surovin. Je zmerno optimističen; meni, da gre konsenzusne napovedi glede umirjanja inflacije jemati z rezervo, ker so pripravljene na podlagi obstoječih podatkov, medtem ko niso vsi indikatorji, ki napovedujejo gospodarsko aktivnost, tako pozitivni.

Od leve proti desni: Žiga Hieng, predsednik uprave, Salus; Gorazd Bedenčič, direktor, Puklavec Family Wines; Luka Podlogar, predsednik uprave, Generali Investments; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica, SKB banka. Foto: Jernej Lasič

Od leve proti desni: Žiga Hieng, predsednik uprave, Salus; Gorazd Bedenčič, direktor, Puklavec Family Wines; Luka Podlogar, predsednik uprave, Generali Investments; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica, SKB banka.
Foto: Jernej Lasič

VIR: STA

Foto: Jernej Lasič


Image gallery:

Publish your comment: