Observatorij 2022: V povečanje blaginje vodi spremenjen način delovanja gospodarstva
Združenje Manager je na dogodku Observatorij 2022, ki je potekal v sredo, 1. decembra 2021 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, iskalo rešitve na aktualne izzive v družbi, s katerimi bomo lahko v Sloveniji povečali družbeno blaginjo.
Združenje Manager v sodelovanju z Ekonomsko fakulteta, je na današnjem dogodku Observatorij 2022 iskalo rešitve na aktualne izzive v družbi, s katerimi bomo lahko v Sloveniji povečali družbeno blaginjo. Prof. dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija Združenja Manager, je poudaril, da gre za doprinos k razumevanju, kako prelomno obdobje je pred gospodarstvom celega sveta.
»Observatorij in akcijski načrt za višjo rast produktivnosti nas usmerjata, kaj moramo narediti in kako. Dobronamerno, s skupnim ciljem in profesionalno.,« je v uvodnem nagovoru izpostavila Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager.
Izkušnje boljših kažejo, da je za preboj potreben konsenz
Da se kot družba zadnja leta bistveno premalo zavedamo, da je pot do ekonomsko uspešne države preko uspešnega, rastočega in ne nazadnje tudi profitabilnega gospodarstva, pa je poudarila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager
V nadaljevanju današnjega dogodka na Ekonomski fakulteti UL so se sogovorniki v dveh pogovornih omizjih dotaknili trileme: okolje, staranje, blaginja, drugi del pa so posvetili zelo aktualnim tehnološkim premikom za nujne spremembe globalnega gospodarstva – razogljičenje, umetna inteligenca, nalezljive bolezni in digitalizacija – in kako se bo v vsem tem znašla ekonomska politika.
Dopolnjen akcijski načrt obsega tudi vzvode za doseganje nematerialne blaginje
Prvi panel so namenili pregledu realizacije akcijskega načrta, ki ga je lani Observatorij v sodelovanju s 40 strokovnjaki z zelo različnih področij pripravil v zasledovanju višje rasti produktivnosti. Današnja ključna ugotovitev je bila, da je Slovenija napredovala pri produktivnosti – predvsem na področju razvoja infrastrukture, hkrati pa nas čaka še veliko izzivov – predvsem na področju mehkih dejavnikov. Z namenom, da se pospeši uresničevanje ukrepov iz akcijskega načrta (pri 40 odstotkih ukrepov namreč ni bilo narejenega nič), se ta nadgrajuje iz področja povečanja produktivnosti na povečanje celotne materialne in nematerialne blaginje. »Ne samo, kako učinkovito delamo, ampak koliko ljudi dela. In kaj je pomembno, da se ljudje dobro počutijo v državi,« je pristavil dr. Mramor. Na omizju so sodelovali Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager; dr. Jože Sambt, Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave, EF; dr. Polona Domadenik Muren, Katedra za ekonomijo, EF; dr. Aljoša Valentinčič, Katedra za denar in finance, EF; dr. Matjaž Koman, Katedra za ekonomijo, EF; dr. Ali Žerdin, odgovorni urednik Sobotne priloge, Delo.
Koreniti tehnološki premiki zahtevajo spremenjen način delovanja gospodarstva
V drugem delu dogodka so se sogovorniki panela dotaknili več tem, med drugim najaktualnejših, kot so razogljičenje, digitalizacija, umetna inteligenca. Izpostavili so, da bo treba preobraziti način, kako delujemo, tako v podjetjih kot na ravni družbe. Ključna ni digitalizacija, ampak spremenjen način delovanja gospodarstva v smeri pametne specializacije. Pri tem bi morala država zasledovati vizijo, da je Slovenija na enem področju najboljša na svetu, ne da le lovimo države, ki so v povprečju EU. V pogovoru so sodelovali dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija ZM in moderator okrogle mize; dr. Martin Čopič, Fakulteta za matematiko in fiziko; dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko; dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo; dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.