EF » EFnet » Novice » Kvaliteta in konkurenčnost bosta v turizmu ločevali uspešne od manj uspešnih

Kvaliteta in konkurenčnost bosta v turizmu ločevali uspešne od manj uspešnih

20.04.2022

V zadnjih dveh letih smo bili priča opustošenju, ki ga je simetrični šok pandemije covida-19 povzročil v globalnih gospodarstvih. Zarez v panogo turizma je bil nedvomno eden izmed bolj bolečih, saj so se v njej čez noč spremenila pravila igre. Na tokratnem CPOEF e-talku so se zato 13. aprila 2022 diskusiji pridružili strokovnjaki s področja turizma in hkrati soavtorji turističnih strategij v Sloveniji, prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednica SRIPT; Siniša Topalović, partner Horwath HTL Croatia, in Peter Vesenjak, lastnik in direktor podjetja Hosting. Dogodek, ki je pod drobnogled postavil unikatnost in trajnost slovenskega turizma ter številne priložnosti in izzive na tem področju, je moderirala Monika Lapanja, direktorica CPOEF in koordinatorka SRIPT.

 

Prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar je izpostavila, da je bilo razvojnega nagiba v slovenskem turizmu v preteklih dveh letih občutno premalo. Na evropskem parketu se v okviru načrtov okrevanja za Evropo (NextGeneration EU) na piedestal postavljata predvsem zeleni razvoj in digitalna transformacija, s poudarkom na trajnostnih konceptih razvoja, digitalizaciji na vseh ravneh ter dvigovanju kakovosti storitev. Poleg pandemije covida-19 in geopolitičnih napetosti okrevanje turizma otežuje še visoka inflacija, ki negativno vpliva na prihodke in prihranke udejstvovalcev turizma. Zaključila je, da si želi, »da se trudimo z razvojem in konceptom, da smo drugačni in s tem zadovoljimo turista, ki bo v prihodnosti bistveno bolj zahteven«.

 

Peter Vesenjak je pohvalil poteze vlade RS za ohranjanje turistične dejavnosti skozi pospeševanje domačega turizma, ukrepe za ohranjanje delovnih mest in pomoč najbolj ogroženim podjetnikom v turistični dejavnosti ter dodal: »To je v tem obdobju bila izredno pomembna razvojna komponenta za naprej. Torej, da se je slovensko turistično gospodarstvo ohranilo v neki približno normalni kondiciji, kar bo lahko osnova za nadaljnje razvojne korake.« Kljub enormnemu padcu mednarodnih prenočitev so tako ukrepi s strani vlade RS in vseh zaslužnih institucij slovenskih turizem ohranili pri življenju. Meni, da bosta kvaliteta in konkurenčnost tista, ki bosta v prihajajočih letih ločevali uspešne od manj uspešnih v tej panogi.

 

»Tisti, ki so do sedaj vlagali v kvaliteto, so v tej krizi ostali najmanj prizadeti in najbolj odporni. V obdobju rasti so rastli hitreje, v obdobju, ko je turistična dejavnost padala, pa padce občutili občutno manj,« je izpostavil Siniša Topalović ter poudaril pomen dobrih investicij, ki v kriznih situacijah nedvomno predstavljajo podporo za hitrejše okrevanje. Dodal je, da je na globalnem trgu velik del držav čas med pandemijo izkoristil za strateške prilagoditve, usklajevanje in prilagajanje, a da se mora turistični sektor kot celota z veliko mero fleksibilnosti pripraviti na bolj dinamično in zahtevno okolje v prihajajočih letih.

 

Na izzive prihodnosti se slovenski turizem pripravlja z dvema strategijama. Prva je Strategija trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji, ki opredeljuje 12 ključnih izzivov in 7 strateških politik na področju naložb in podjetniškega okolja. Kljub uveljavljanju Slovenije kot majhne, butične, zelene in trajnostne destinacije kakovost in ponudba na strani slovenskega turizma velikokrat ne ustrezata tej obljubi. Vesenjak poudarja, da je ta razlika med realizacijo ponudbe in obljubo, ki jo slovenski turizem daje, pomemben, če ne ključen izziv. Poleg tega se soočamo s konično obremenitvijo posameznih geografskih destinacij, prenizko ustvarjeno dodano vrednostjo in izrazito poslabšano strukturo slovenskega turizma. Prvo strategijo dopolnjuje Strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma, ki vključuje 4 ključna področja in 17 ukrepov. Knežević Cvelbarjeva opozarja, da je povečanje naložb v neopredmetena sredstva in znotraj teh tudi v digitalno preobrazbo esencialnega pomena, če si želimo dviga dodane vrednosti, pri čemer pomembne izzive naslavlja na MGRT in STO, a ne pozablja niti na zasebni sektor.

 

Poleg pandemije covida-19 pa so sol na rani okrevanja gospodarstev danes še geopolitične napetosti in klimatske spremembe. Luč na koncu tunela prinaša zavedanje, da krizna obdobja, poleg temne plati, prinašajo tudi priložnost za razvoj in napredek, kar so dokazale svetle izjeme v turističnem sektorju, ki svoje delovanje gradijo na kvaliteti in konkurenčnosti storitev. Tako kot Lapanja si tudi mi želimo, da bi v prihodnje »Slovenija imela dovolj virov, finančnih in drugih. Da bi imela dovolj znanja in dovolj poguma, da se bodo strategije, ki so na mizi, dejansko uresničile, in da bo Slovenija postala globalno konkurenčni igralec«.

 

Vse, ki se e-talka niste mogli udeležiti, vabimo, da si ga ogledate tukaj.

 

Anja Puc, EFnews

 


Publish your comment: