IMB študenti predstavili svoje raziskovalno delo na konferenci Severnojadranske vodikove doline
Konferenca vodikovega ekosistema Severnega Jadrana, na kateri so predstavili razvoj projektov s področja čistih vodikovih tehnologij potencialnim investitorjem, je potekala v sredo in četrtek v Novi Gorici.
Novogoriške konference, ki je potekala pod pokroviteljstvom Evropske prestolnice kulture 2025, so se udeležili tudi študentje United World Collegea Adriatic iz Devina, International Master of Business Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, oddelka za industrijski inženiring Fakultete za inženirstvo in arhitekturo Univerze v Trstu in skupina študentov Tehnične univerze iz nizozemskega Delfta. Slednji so predstavili tudi svoj eksperimentalni projekt – avtomobil, ki je rekorder po prevoženih kilometrih na enoto porabljenega vodika.
Evropska unija je projekte podprla s 34 milijoni evrov, skupna ocena napovedanih naložb iz zasebnih in javnih virov pa je 1,4 milijona evrov.
Vodik namreč omogoča shranjevanje in prenos energije in je pomemben kot alternativa električnim baterijam. Način pridobivanja tega elementa je enostaven – z elektrolizo vode, a je pomembno, da se pri tem uporabljajo obnovljivi viri energije, kot sta veter in sonce.
Osrednjo os omenjenega povezovanja predstavlja Severnojadranska vodikova dolina (North Adriatic Hydrogen Valley – NAHV), ki prek programa Obzorje in drugih evropskih podpornih mehanizmov povezuje Slovenijo, Hrvaško in italijansko deželo Furlanijo – Julijsko krajino, vodilni partner pa je HSE. Pobuda vključuje že 40 partnerjev s področja industrije ter znanstvenoraziskovalnih, izobraževalnih in političnih institucij. Načrtujejo 17 projektov, ki so povezani s proizvodnjo, transportom in uporabo zelenega vodika. Projektni cilj pa je ustvariti 5000 ton obnovljivega vodika na leto. To je v skladu z načrti evropskega zelenega energetskega prehoda, ki so usmerjeni k razogljičenju v industriji, transportu in mestnem prometu. HSE načrtuje proizvodnjo čistega vodika v Termoelektrarni Šoštanj, za kar bi vzpostavili prvo plavajočo sončno elektrarno pri nas, in sicer na Družmirskem jezeru. Med slovenskimi partnerji NAHV so še Steklarna Hrastnik, Salonit Anhovo, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Univerza v Ljubljani in Institut Jožef Stefan.