Tomáš Sedláček predstavil svojo knjižno uspešnico Ekonomija dobrega in zla
27. novembra 2014 je Ekonomsko fakulteto v Ljubljani obiskal češki ekonomist in univerzitetni predavatelj Tomáš Sedláček. Njegova svetovna knjižna uspešnica Ekonomija dobrega in zla je bila prevedena v več kot 15 jezikov, v zadnjih dneh tudi v slovenščino.
Tomáš Sedláček v svoje delo vključuje ekonomska vprašanja skozi celotno svetovno zgodovino; od Epa o Gilgamešu do krize na Wall Streetu. Pravi, da se ekonomija s svojimi vrednotami dotika njegove duše. S tem je pri pisanju pridobil tako širok pogled, da je vanj uspešno vključil filozofijo, religijo, mite, antropologijo, sociologijo ter umetnost.
V prvi polovici knjige tako analizira, kakšno mesto ima ekonomija na drugih področjih, medtem ko v zadnjem delu zamenja zorni kot in išče povezavo s temi disciplinami znotraj nje. Kot sam reče: »Ekonomija ponavadi vstopi v druge discipline, da pouči in ne da posluša.« Bralcu tako predstavi nov pogled, ekonomija naj bi namreč temeljila tudi na družbenih vrednotah.
Ekonomijo je analiziral po načelih psihoanalize ter jo označil za manično-depresivno. Opozoril je, da je le prava diagnoza tista, ki bo omogočila njeno pravilno zdravljenje. Če na stanje ekonomije gledamo kot na depresivno, bomo z ukrepi le hitreje pripeljali do maničnega stanja ter tako do druge skrajnosti. V obdobju manije, v letih od 2001 do 2008, smo lahko opazili ekstremno optimistično dojemanje sedanjosti in prihodnosti, čezmerno porabo in potrošnjo ter izjemno kreativnost in delavnost. Prekoračenje limitov v vseh pogledih je pripeljalo do preobrata bipolarne motnje.
Avtor nas je tukaj spomnil na zgodbo izpred 1000 let pred našim štetjem, ko je Jožef faraonu iz sanj napovedal 7 let izobilja, ki mu bo sledilo 7 let lakote. Tukaj opozori na premišljeno in pametno obnašanje v času manije. V dobrih letih je namreč odgovorno, da varčujemo za slabše čase.
V knjigi so obravnavana tudi temeljna vprašanja današnjega časa, med drugim gospodarska rast. Pogosto se ta avtomatično označi kot samoumevno dejstvo. »To je tako naivno, kot bi si zgradili ladjo, ki bi bila pripravljena le na ugoden veter. To ne bi bila dobra ladja. In ravno nekaj takega smo si zgradili mi,« pravi Sedláček. »Pred 200 leti je bila naša civilizacija presenečena nad rastjo, kasneje smo se nanjo navadili, sedaj pa smo odvisni od nje. Pozabljamo, da je rast le prednost, za katero bi morali biti hvaležni ter bi jo morali modro uporabiti, ko se z njo soočimo.«
Medeja Kenda, EFnews
Image gallery:
