Jiři Kočica in Zoran Srdić Janežič »Pointe à l’oeil«
V septembru se v Galeriji Ekonomske fakultete predstavljata akademska umetnika Jiři Kočica in Zoran Srdić Janežič.
»V umetniškem projektu Pointe à l’oeil – s podnaslovom une baisse de dans l’horizon (kaplja v horizont) se umetnika Jiři Kočica in Zoran Srdić Janežič ukvarjata s povezavami in medsebojnimi vplivi med znanostjo, umetnostjo ter družbo v širšem pojmu besede. V ožjem pogledu je konceptualno izhodišče projekta zgodovinski pregled povezav med filozofskimi idejami ter njihovim vplivom na družbene spremembe v preteklosti oz. pogojno rečeno pregled ideoloških posegov. Kljub temu, da so vplivi idej na dejanja pogojeni tudi z drugimi dogodki v zgodovini, pa ne moremo mimo dejstva, da so določene ideje bile uporabljene in se še danes uporabljajo kot izhodišča za vplive na mentalna obzorja tako posameznikov kot množic. To so lahko tako posredni vplivi kulturnih politik oziroma razmerja med finančno, politično in vojaško močjo – ki naroča uporabo določenih pogledov na družbo preko medijskih vplivov ali preko inštitucij izobraževanj in umetniških projektov – kot tudi neposredni vplivi političnih ideologij.
Začrtana smer umetniškega projekta leži na osi natura – kultura – ideologija, pri čemer se natura veže na biološko stanje stvari (vprašanje o človekovi naravi), kultura na razmerje kulta (religije) do družbe, ideologija pa na preizpraševanje filozofskih konceptov, religioznih podlag ter ideološkimi povezavami z aktivno politiko na podlagi ideoloških modelov. Le-ti ne temeljijo na prehodu iz trenutnega ali polpreteklega oz. tradicionalnega stanja v družbi ampak v idejnem konstruktu rešujejo oz. želijo reševati stanje stvari v družbi v ne nujno diskurzivnih ali kompromisnih rešitvah. Lahko bi rekli, da ideologija v svojem bistvu ne priznava dialoga in se posredno kaže perverzna v smislu izrabljanja določenih stanj v družbeni strukturi, ki jih označuje kot deviacije z namenom njihovega spreminjanja v imenu napredka – tudi na račun obstoječih družbenih pravic.
Kot bistven del zahodne družbe se v umetniškem projektu Pointe à l’oeil predstavljata dva razvoja in medsebojno spodbijanje praktičnih uporab spreminjanja družbe: v projektih razsvetljenstva v začetnih delih filozofov Francisa Bacona (1521-1626) in Renéja Descartesa (1596-1650) in njunim vplivom na epistemologijo, ter v bolj celovitem vplivu na filozofijo Johna Lockeja (1632-1704); ter proti-razsvetljenstva v osrednji figuri Jean-Jacquesa Rousseauja (1712-1778) ter njegovim vplivom na razvoj moderne politične, sociološke in izobraževalne misli kakor tudi na francosko revolucijo. Sledenje postmodernizmu od svojih korenin v Baconu, Descartesu, Lockeju, Rousseau (oz. tudi v obdobjih pred razsvetljenstvom) vse preko Immanuela Kanta (1924-1804), Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1770-1831), Karla Heinricha Marxa (1818-1883), Martina Heideggra (1889-1976), Theodorja W. Adorna (1903-1969), Michela Foucaulta (1926-1984), Jacquesa Derride (1930-2004), Richarda M. Rortyja (1931-2007) itd. kaže na spremenjeno paradigmo intelektualnih smernic, ki vodijo vse do točke zožitve filozofsko-političnega in umetniškega pogleda v eno samo točko, ki predstavlja »končno točko perspektive« (vanishing point).. V projektu Pointe à l’oeil je kot »končna točka« te perspektive predstavljen eden zadnjih živečih postmodernih filozofov Slavoj Žižek (1949). To simbolno pozicijo zaseda Žižek na koncu diagramov zgodovinskih povezav med filozofi ter v vsebini pipete[1] z Žižkovimi portreti. To so dobesedno najmanjši možni portreti, ki jih lahko ustvarimo iz virusne DNK s tehnologijo, ki se imenuje DNK origami. Portreti se preko bitmapnega načrta, določenega v računalniškem programu, izdelajo iz nukleotidov, ki se v samem procesu sintetiziranja postavijo v predvidene zanke ter s tem oblikujejo podobo: reliefni portret. Končna podoba iz DNK origami, velika nekaj 10 nanometrov, je ponovno postala vidna z mikroskopom na atomsko silo (AFM oz. atomic force microscope). Na koncu simbolne točke zožitve filozofsko-političnega in umetniškega pogleda v projektu Pointe à l’oeil je Žižek tako rekoč zadnje mesto, ki je vidno le še preko medija in ne s prostim očesom. »
Zoran Srdić Janežič
Otvoritev razstave je potekala v torek, 6. septembra 2016 v prostorih Galerije.
Image gallery:
