EFekt MISLI – Študentsko delo? Delo.
07.09.2011
Ko beseda nanese na študentsko delo se znajo hitro vneti žgoče debate ob katerih lahko poletijo tlakovci in poči tudi kakšno steklo. A tokrat ne bo govora o lanskih demonstracijah mladih v naši prestolnici ali podajanja razlogov za in proti (ne)spornim zakonom v naši državi. Te debate so prežvečene, o tej temi je bilo veliko napisanega, veliko izrečenega. Tokrat bi razmišljanje rad ponesel v drugo smer.
Pozorno oko je opazilo, da sem v naslovu poudaril besedo delo. Ne brez razloga. Ali v naši družbi sploh razumemo kaj je delo oz. zakaj je sploh potrebno delati? Še bolje, se tega zavedajo generacije, ki so na pragu ali pa že nastopajo na trgu dela? Je mladim ta pojem sploh predstavljen v pravem času? Na pravilen način?
Ko sem bil v osnovni in srednji šoli sem imel na urniku tudi predmet biologije. Nivo podrobnosti, ki se jih obravnava pri tem predmetu je ogromen. Sploh v gimnazijskem programu biologije je količina snovi izjemna. Nato sem gimnazijo zaključil, biologije na maturi nisem izbral zato je znanje tega predmeta začelo plahneti. Pred kratkim sem prodal učbenik biologije prvega letnika srednje šole in ga pred tem malo prelistal. Glede na moj študij na fakulteti, ki obravnava ekonomske tematike, sem se vprašal zakaj sem ure svojega življenja namenil »piflanju« snovi, ki zelo natančno opisuje celico. Poleg tega pa sem se vprašal zakaj v dvanajstih letih šolanja nisem nikoli naletel na »snov,« ki bi obravnavala področje, ki bo zapolnilo velik del mojega življenja. Delo. Mar to ni naloga profesorjev? Bi to vprašanje v svoji glavi moral premleti sam? V družini?
Zdi se mi, da bi pojem dela moral biti v naši družbi bolj pozorno obravnavan. Odraščajoč človek si mora pridobiti delovne navade ampak še bolj pomembno je, da ve zakaj počne neko stvar. S tem ne razmišljam o določenem poklicu ampak le o delu na splošno. Ob pogovoru z vrstniki sem namreč dobil občutek, da jih večina ne ve zakaj študira na določeni fakulteti. Ker je študij le stopnica v posameznikovem življenju je na mestu vprašanje ali večina ljudi ve zakaj na naslednji stopnici življenja dela? V Sloveniji je bolj na mestu vprašanje zakaj toliko ljudi na naslednji stopnici ne dela. Kakšna je zavest mladih o delu? Je to nekaj slabega, skoraj nizkotnega?
Problem vidim v ignoriranju razlage kako deluje moderna družba. Kako deluje država, kako deluje pravno-politični sistem. Kaj je potrebno, da gospodarstvo nudi toliko dobrin in storitev, kaj je potrebno, da imamo javno šolstvo in zdravstvo. Vse to jemljemo kot dano, kot nekakšno pravico. S pravicami pa pridejo tudi dolžnosti. Če od okolja zahtevamo pravico in ena od pravic je tudi, da država ustvarja pogoje za delo, potem moramo poznati tudi naše dolžnosti. Dolžnosti pa izhajajo iz okolja, ki nas obdaja. Obdaja nas Republika Slovenija. Kateri pa je prvi člen ustave Republike Slovenije? Ga poznate?
Se potem lahko od mladih pričakuje, da bodo čim prej vstopili na trg dela, si poiskali pravo zaposlitev, ustvarjali delovna mesta? Zavest o okolju v katerem živimo je na prenizkem nivoju. V glavah ljudi (predvsem mladih) je izkrivljena predstava o delu. Delo ima že skoraj mističen sloves za suženjstvo. Ob omembi besede davki in zadolževanje pa sploh ni potrebno izgubljati besed.
Ko bo maturant zapustil srednjo šolo in stopil na novo stopnico v življenju ter razumel vse dolžnosti in pravice, ki jih ima kot državljan neke države, bo tudi kasneje stopnica imenovana »delo« sprejeta drugače. Morda pa se motim in so lizosomi in ribosomi res bolj pomembni od tega kako deluje neka država.
Avtor: Andrej P. Škraba, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani