Na okrogli mizi o slovenskem in ruskem pogledu na tranzicijo
V sklopu obiska uspešnih ruskih ekonomistov in poslovnežov, predstavnikov Fonda Jegora Gajdara je v sredo, 18. julija 2012 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, potekala okrogla miza z naslovom »Slovenija – Rusija: gospodarske reforme 20 let kasneje«. V razpravi, ki jo je vodil prof. dr. Maks Tajnikar so sodelovali: Boris Josifovič Minc – predsednik uprave Fonda Jegora Gajdara, predsednik Upravnega odbora Finančne družbe »Odkrytie«, d. o. o., Jakov Moisejevič Urinson – član uprave Fonda Jegora Gajdara, namestnik predsednika uprave »ROSNANO«, Andrej Aleksejevič Nečaev – član Skrbniškega sveta Fonda Jegora Gajdara, predsednik banke »Rossijskaja finansovaja korporacija«, prof. dr. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani in prof dr. Jože Mencinger, Pravna fakulteta Univerza v Ljubljani. Razprava je pokazala, da so med državama številne razlike , a sta se v času tranzicije srečevali s podobnimi problem.
Ljubljana, 18. julija (STA) – Leta 2009 umrli Jegor Gajdar, ki je bil na čelu ruske 
vlade leta 1992 v času predsednika Borisa Jelcina, je najbolj znan kot avtor ekonomske politike šok terapije. Njegove reforme so po eni strani doživele pohvale, po drugi strani pa tudi številne kritike, saj so se zaradi njih mnogi Rusi znašli v revščini.
Njegovi somišljeniki so leta 2010 ustanovili Fond Jegorja Gajdarja, ki se osredotoča na izobraževanje, zavzema pa se tudi za širjenje demokratičnih, liberalnih in tržnih vrednot.
Nekdanji minister, zdaj bančnik Andrej Nečaev je opozoril, da je v Rusiji ob prihodu Jelcina in Gajdarja vladal popoln kolaps sistema, zunanji dolg je znašal 124 milijard dolarjev, devizne rezerve so bile minimalne. Gajdarjeve reforme so bile boleče, a nujne, je dejal in povedal, da se je Moskva tedaj precej opirala na izkušnje Češke in Poljske.
Razmere v Rusiji oziroma nekdanji Sovjetski zvezi so bile v določeni
meri podobne razmeram v Sloveniji oziroma nekdanji Jugoslaviji. Po besedah ekonomista Jožeta Mencingerja Jugoslavija že leta 1990 kot država ni bila več ekonomska entiteta in izhod iz nje je bil za Slovenijo, sicer najrazvitejšo med nekdanjimi komunističnimi državami, izhod v sili.
Slovenija 20 let pozneje ekonomsko gledano spet ni več država, saj nima več ekonomskih atributov države, je prepričan Mencinger, ki slovenski gospodarski razvoj v zadnjih dveh desetletjih deli na štiri faze: tranzicijo, gradualizem, hazardersko obdobje med letoma 2005 in 2008 ter krizo. Za normalizacijo razmer bo po njegovem mnenju potrebno vsaj desetletje.
Po drugi strani se Rusija danes ne sooča s takšno krizo, je pa po mnenju člana uprave Fonda Jegorja Gajdarja Jakova Urinsona na razpotju, ali bo šla po inerciji naprej ali pa se bo lotila modernizacije, tako na gospodarskem kot političnem področju. To je po njegovem prepričanju nujno, kajti sedanja navidezna makroekonomska stabilnost ni realna, saj temelji predvsem na velikih naravnih bogastvih v državi.
Kot je dejal Nečaev, živijo na nezasluženem denarju, velik delež proračunskih prihodkov izvira iz prodaje nafte in plina, po drugi strani pa stroški hitro rastejo in ob padcu cen energentov bi lahko bil padec boleč ne le za gospodarstvo, ampak za celoten politični sistem.
Za to, kako bo iz krize izšla Slovenija, pa je po mnenju ekonomista Jožeta Damjana, ključno, kako se bo rešila kriza območja evra. Damjanu, ki verjame, da se tranzicija nikoli ne konča, saj gre za naravno dinamiko gospodarstva, se sicer zdi bistven uravnotežen gospodarski razvoj, v katerem je vsem omogočen dostop do virov in rezultatov.
Sogovorniki na okrogli mizi so omenili tudi nekatere napake, ki sta jih državi zagrešili v času tranzicije.
Damjan je kot napako v Sloveniji omenil preveč postopno privatizacijo, ki je 
povzročila, da tajkunov nismo dobili na začetku, ampak 15 let kasneje, to pa je sovpadlo še s krizo. Mencinger je kot kritično obdobje omenil čas med letoma 2005 in 2008, ko se je začelo hitro zadolževanje, banke pa so si poceni denar začele izposojati v tujini.
Nečaev je izpostavil prevaro s certifikati v Rusiji ter to, da je predsednik Jelcin vladi prepovedal vmešavanje v določanje politik. Urinson pa je omenil napake pri gradnji ruskega državnega aparata ter opozoril, da spremembe gospodarskega sistema niso dovolj in da so nujne spremembe v glavah.
Slike iz dogodka so na voljo v spodnji galeriji.
Image gallery:
