V juniju razstavlja akademska slikarka in kostumografinja Jerneja Jambrek
Jerneja Jambrek
»2014«
V juniju 2014 si bomo v Galeriji Ekonomske fakultete ogledali in spoznavali dela akademske slikarke in kostumografinje Jerneje Jambrek.
Avtorica se je rodila leta 1960 v Ljubljani, diplomirala je leta 1985 na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, smer slikarstvo.
»Čeprav moderni Grki in moderna Grčija razen imena in teritorija z antičnimi Grki nimajo nič več skupnega kakor vsi mi, preostali Zahodnjaki, to zadostuje, da nas neizbežno spreletava asociacija: zibelka zahodne civilizacije – tista, ki spočela krizo in kritičnost kot standardni način spopadanja z njeno permanentnostjo; tista, ki je izumila demokracijo – je čedalje bližje temu, da vnovič postane privilegirano prizorišče – morda pogibeli, morda preroda – tega, kar je zaplodila. In zato v Grke čedalje vztrajneje upiramo svoj pogled. Odnos, ki se je oblikoval med nami in njimi je mnogoter in ta mnogoterost je v sebi dinamična. Bil je čas, ko smo se do njih čutili v varni razdalji: bili smo njihovi sodniki, spovedniki, bolj ali manj zlovoljni reševalci. Ta čas je mimo. Varnost razdalje med nami in njimi je skopnela in na njeno mesto vstopa skeleče spoznanje, da je nit, ki nas povezuje z njimi, dvojna in zategnjena: da nas, domnevne reševalce, domnevni ponesrečenci rešujejo zablod o našem domnevnem mestu in vlogi pri vsem tem. Vse pogosteje se zalotimo ob ugotovitvi, da so vprašanja, ki si jih zastavljamo, ko jih opazujemo, vprašanja o nas samih. 
Nas bo pomoč, ki jim jo dajemo, ošibila? Nas bo njihov izstop iz evrskega območja veliko stal? Več kakor pomoč, ki smo jim jo dali? Bo sprožil neobvladljive verižne reakcije? Bomo podobno pomoč tudi sami kmalu potrebovali? So naše banke sploh kaj trdnejše od grških? Se politika, ki jo vodi naša oblast, kaj razlikuje od njihove? Bo naše varčevanje uspešnejše? In vse jasnejše postaja, da to niso le vprašanja o nas samih, kolikor se od Grkov razlikujemo, jih opazujemo od zunaj in v njih vidimo zgage, ampak so to vprašanja, ki razodevajo, da z njimi solidariziramo, da se čutimo enako stisnjene v preši globalnega finančnega kapitala, majhne in pogrešljive ob armiranih stenah nepogrešljivih institucij. A ne tako majhne, da bi bili nemočni,« je o avtorici in njenem delu zapisal Igor Pribac.
Otvoritev razstave je potekala v torek, 3. junija 2014, v prostorih Galerije.
Image gallery:
