16. Poslovna konferenca Portorož
20.11.2014

V uvodnem nagovoru 400 udeležencem konference je dekanja, prof. dr. Metka Tekavčič, dejala: »V obdobju šestnajstih let sodelovanja med Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in Časnikom Finance smo dosegli, da PKP ostaja najpomembnejše letno stičišče poslovne javnosti in strokovnega sveta. In zelo dobro bi bilo, da bi snovalci ekonomske politike sledili ugotovitvam vseh Poslovnih konferenc v Portorožu«.
Prof. dr. Janez Prašnikar, programski vodja PKP je predstavil program, ki so ga na Ekonomski fakulteti v Ljubljani skrbno pripravljali več mesecev. Jutri pa bodo predstavili tudi izsledke raziskave študentov ljubljanske Ekonomske fakultete pod naslovom “Industrijske politike v retrospektivi”. Raziskavo bodo predstavili prof. dr. Tjaša Redek, doc. dr. Matjaž Koman in prof. dr. Polona Domadenik, z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Evropske politike bodo morale biti za novo rast bolj usklajene
Gilles Noblet, namestnik generalnega direktorja za mednarodne in evropske odnose pri Evropski centralni banki (ECB) je uvodoma dejal, da smo morali v Evropi po začetku krize, torej po letu 2008, najprej pogasiti požar in popraviti škodo. Zdaj je čas za gradnjo novih, boljših temeljev za prihodnost. “Zdaj imamo veliko priložnosti na globalni in tudi na evropski ravni. Treba je vzpostaviti zaupanje in spodbuditi gospodarsko rast v regiji. Za novo rast bodo morale politike biti bolj usklajene. Kar 18 milijonov Evropejcev je brezposelnih, od tega tri milijone mladih. To pomeni, da je eden od štirih mladih brez dela, med njimi bo veliko trajno brezposelnih. Prav zato na trgu delovne sile nujno potrebujemo rast. ECB se zaveda neprijetnih posledic inflacije v Evropi, pa tudi deflacije. Smo priče zelo nizki, okoli dve odstotni inflaciji, ampak v EU še ni deflacije, je pojasnil. V Evropi smo tudi priče nestabilnosti, tako politične kot tudi ekonomske. Države sicer najprej zmanjšajo investicije, kar izjemno negativno vpliva na gospodarsko rast. Investicije so v primežu izjemne negotovosti, predvsem v nekaterih evropskih državah. Po nekaterih podatkih je 18 odstotkov manj investicij v gospodarstvu kot pred krizo. To seveda zavira gospodarsko rast. Če bo še prihajalo do bančnih izgub, bodo te v prvi vrsti morali kriti lastniki delnic in obveznic in ne več davkoplačevalci, meni Noblet. Finančne trge je treba razvijati, da se bodo podjetja bolj financirala na njih. Korporativni sektor v EU je odvisen od bančnega sistema, je v svojem govoru zaključil priznani ekonomist.
Vir: Manja Pušnik, Finance
Fotografije: Irena Herak





















