Ekonomska fakulteta že osmič soorganizirala Strateško konferenco o trgovini
Na Brdu pri Kranju je 5. novembra 2014, potekala že osma Strateška konferenca o trgovini, ki sta jo organizirali Trgovinska zbornica Slovenije in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Na konferenci so domači in tuji strokovnjaki več kot 400 udeležencem predstavili različne vidike družbene odgovornosti in donose, ki jih ta lahko prinaša.
Konferenco je vsebinsko zasnoval programski svet, v katerem sta sodelovali prof. dr. Tanja Dmitrovič in prof. dr. Adriana Rejc Buhovac. Osnovna rdeča nit letošnje konference, družbena odgovornosti, zadeva vse nas. Zemlja in družba kažeta vse več simptomov, da se države, podjetja in posamezniki ne obnašamo odgovorno, čeprav to pogosto trdimo.
Kot je poudarila v svojem nagovoru dekanja , prof. dr. Metka Tekavčič »je potrebno poskrbeti za razvoj nove generacije poslovnih voditeljev, ki bodo kos zapletenim izzivom, s katerimi se soočajo podjetja in druge organizacije v naši družbi, zato mora biti v te napore vključena celotna fakulteta – vodstvo, zaposleni, številni študenti kot tudi številni poslovni partnerji.«.
Konferenco je programski svet razdelil na tri sekcije. Na prvi sekciji “Družbena odgovornost podjetij – modna muha ali razvojni trend?” je vlogo moderatorke prevzela doc. dr. Barbara Culiberg.
Govornice v prvem delu konference, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, Mathilde Tabary, direktorica področja za družbeni razvoj in raznolikost v francoskem trgovskem velikanu Carrefour, in prof. dr. Tanja Mihalič iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so na podlagi različnih primerov poskušale odgovoriti na vprašanje, ali je družbena odgovornost le modna muha ali je dolgoročen razvojni trend. Da lahko razrešimo to dilemo, moramo razumeti, kaj so bila ključna vprašanja, povezana z družbeno odgovornostjo v preteklosti, kje smo danes in kaj lahko pričakujemo jutri. Dejstvo je, da kljub naprednim sistemom vrednotenja stroškov in kazalcev uspešnosti poslovanja še vedno ne znamo (ali nočemo) upoštevati vseh stroškov, ki nastajajo ob porabi naravnih virov in zaradi nevključenosti vseh družbenih skupin v vodenje podjetij. Ali bo družbena odgovornost prestala preizkus časa in postala temeljna poslovna usmeritev prihodnosti, še zlasti v času gospodarske krize? Odgovor je, da je družbena odgovornost nuja, ne izbira, če želimo ohranjati raven družbene blaginje,ki smo je navajeni v razvitem delu sveta.
Drugo sekcijo z naslovom “Inovativne rešitve vodilnih svetovnih podjetij in tržni odzivi porabnikov” je povezovala prof. dr. Adriana Rejc Buhovac.
Da družbena odgovornost ne pomeni le skrbi za okolje in posebne družbene skupine, temveč tudi skrb za zaposlene in za gospodarski ter socialni razvoj družbe, je poudaril tudi prof. dr. Marc J. Epstein, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov, dolgoletni svetovalec velikim svetovnim korporacijam in guru na področju družbene odgovornosti podjetij. Predstavil je primere uspešnih, inovativnih podjetij, ki ne razmišljajo o družbeni odgovornosti kot vzvodu za delovanje znotraj pravnih okvirjev in obvladovanje tveganj, temveč je to vzvod za njihovo inovativnost, preko nje pa za finančno uspešnost.
To potrjujejo izsledki globalne raziskave podjetja Nielsen, ki jih je predstavila Jelena Doko Cetina. Potrošniki v čedalje večji meri izražamo skrb ob okoljskih in družbenih problemih in se odzivamo nanje tudi tako, da smo pripravljeni plačati več za izdelke in storitve podjetij, ki ravnajo družbeno odgovorno
V zadnjem, tretjem delu konference smo se ozrli na primere iz slovenske poslovne prakse in ugotovili, da družbena odgovornost ni le domena velikih in da tudi majhna podjetja nudijo dobre zglede. Sogovorniki okrogle mize, katero je povezovala prof. dr. Iča Rojšek, Toni Balažič (Mercator), Samo Kupljen (Bauhaus), Anja Marjetič, (Tuš Holding), Valentin Pogačnik (VitaCare) in Rajko Dolinšek (Informa Echo) so se strinjali, da je družbena odgovornost v resnici poslovna priložnost, da mora koncept zaobjeti vse partnerje v oskrbni verigi in da se ne ustavi pri zunanjih deležnikih, temveč se odraža tudi v skrbi za zaposlene.
Zaključki konference:
Velikost ni pomembna – primere dobrih praks družbene odgovornosti najdemo tako med velikimi kot majhnimi podjetji.
Družbena odgovornost v trgovini se odraža v odgovornosti do porabnikov, dobaviteljev, zaposlenih in lokalnih skupnosti.
Ključno vlogo pri razvijanju in uresničevanju družbeno odgovornih strategij ima vrhnji management podjetja.
Porabniki so vse bolj pripravljeni nagraditi podjetja, ki skrbijo za družbeno blaginjo, s tem, da sežejo globlje v denarnico.
Družbeno odgovorno delovanje podjetij je lahko nova osnova za gospodarsko okrevanje Slovenije.
Za inovativne rešitve je potrebno pogledati širše – katere težave so najhujše in so najtežje rešljive.
Družbena odgovornost je zelena veja, na kateri živimo, ne le sedimo!”
Pri vsem, kar delamo, bodimo konsistentni in vztrajni.
Družbena odgovornost ni strošek – je priložnost. Izkoristimo jo!
Image gallery:
