EF » EFnet » Novice » Na okrogli mizi poziv k razmisleku, katera podjetja in komu prodati

Na okrogli mizi poziv k razmisleku, katera podjetja in komu prodati

20.02.2015

Ljubljana, 19. februarja (STA) - V Sloveniji ne bi smeli imeti razprave o tem, ali naj privatizacijo izpeljemo ali ne. Vprašati se moramo, katera podjetja in komu prodati. Zato pa je potrebna tudi širša državna vizija in strategija, je bilo slišati na današnji okrogli mizi na temo privatizacije, ki je potekala na ljubljanski Ekonomski fakulteti in v okviru katere so mnenja o privatizaciji soočili vidni gospodarstveniki in podjetniki. Njihova mnenja so bila različna.

Tako je direktor Rika, Janez Škrabec menil, naj se država ukvarja predvsem s čim boljšo infrastrukturo in pravno državo. “Podjetja pa naj prepusti v upravljanje kapitalu, tujemu ali domačemu. Škrabec je izpostavil, da govorimo o prodaji družinske srebrnine in kokoših, ki nosijo zlata jajca. Katera pa so ta podjetja? Jaz tega ne vidim, je dejal. Izpostavil je primer Telekom Slovenije in Mercatorja. Nobeden po njegovem na dolgi rok ne bi mogel vztrajati sam. Pa tudi njuni podizvajalci in dobavitelji bi morali biti sposobni razširiti svoj trg dlje od enega samega kupca in če tega niso sposobni, je prav, da odpadejo. Prvi mož Rika se je vprašal še, zakaj pri nas na tuje vlagatelje gledamo tako slabo, saj nimamo skoraj nobenega slabega primera.

Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je menil, da je ključen menedžment. Ta je branik, ima vizijo in je profesionalen. Mora pa spoštovati zakonodajo in zastopati interese vseh, je poudaril. Božič je spomnil na izkušnjo, ko je bila Steklarna Hrastnik naprodaj, čeprav je bila v zasebni lasti. Takrat lastnik ni sprejel najvišje ponudbe, ker je upošteval širše družbene interese. “Da prodamo Aerodrom z zemljo vred, namesto da bi dali koncesijo, je kriminal,” je menil Božič. Nekaterih podjetij, ki so predmet monopolov, rent, tudi Luke Koper, Božič “ne bi nikoli prodajal. Bi pa dal koncesijo”.

Na odgovornost vodstva in lastnikov je opozorila tudi predsednica uprave družbe Domel Holding, Jožica Rejec. Odločitve je treba sprejeti in z njimi ne odlašati. Opozorila pa je še, da moramo, če želimo biti konkurenčni, stalno iskati nove rešitve in povečevati produktivnost. “Za ohranjanje delovnih mest je treba rasti, inovirati, delati in biti strokoven,” je poudarila.

Znova pa so zazveneli tudi pozivi k oblikovanju strategije na državni ravni. Po mnenju ekonomista  prof. dr.Jožeta Damijana država potrebuje strategije na treh ravneh – na ravni upravljanja z državnimi naložbami, na ravni sektorskih politik in na ravni države, kamor sodi tudi strategija pametne specializacije. Po mnenju Damijana je problem tudi ta, da v Sloveniji vse privatizacije v zadnjih dveh letih delamo pod prisilo, ker smo to nekomu obljubili.  Zato nimamo časa, da bi pripravili postopke in maksimirali kupnino.

Da Slovenija potrebuje industrijsko in strateško politiko, ki trenutno manjka, pa je menil tudi prvi mož Kolektorja , Stojan Petrič. Kot je dodal, sam infrastrukture ne bi prodajal, medtem ko je koncesijam naklonjen.

Iz občinstva pa je spregovoril predsednik uprave SDH,  Matej Pirc, ki se je strinjal, da ne bi smeli razpravljati o tem, ali privatizacijo izpeljati ali ne. Vprašati bi se morali, katera podjetja privatizirati in zakaj. Opozoril pa je tudi, da danes praktično ni možno najti kupcev, ki bodo obljubili, da ne bodo nikogar odpustili in bodo povečevali plače.”Osnovna naloga SDH je upravljanje podjetij. Teh 15 podjetij prodajamo, ker je tako odločil državni zbor,” je še dodal Pirc. Kot je zagotovil, pri prodaji želijo doseči čim višjo ceno, a tudi zagotoviti, da podjetja dobijo čim bolj kakovostnega lastnika.

Kot uvod v razpravo na okrogli mizi je prof. dr. Janez Prašnikar predstavil članek z naslovom Skrivnost državne lastnine v Sloveniji, katerega avtorja sta ob njem še prof. dr. Polona Domadenik in  prof. dr. Matjaž Koman z ljubljanske Ekonomske fakultete. Slovenija je imela v preteklosti več slabih izkušenj s privatizacijo. A to ne pomeni, da bi se morali tej v prihodnje izogibati, je opozoril Prašnikar.

Razloga za privatizacijo sta predvsem dva – prvi je izboljšanje korporativnega upravljanja. “Incestnost je značilnost upravljanja našega državnega sektorja,” je dejal ekonomist. Drugo vprašanje, ki se kaže tudi v zelo aktualnem primeru drugega tira železniške povezave Divača-Koper, pa je, od kod bomo dobili sredstva za razvoj. “Privatizacija je v vrsti primerov lahko edini način, kako priti do teh sredstev.” Raziskovalci so prišli do treh glavnih sklepov.

Prvi je ta, da privatizacija podjetij z mrežnimi povezavami in tistih z značilnostmi naravnih monopolov – med take je na primer mogoče uvrstiti Aerodrom Ljubljana – ne bi smela biti prepuščena odločitvam zasebnih agentov. Tu namreč obstajajo velike razlike med zasebnimi in družbenimi koristmi.

Drugi sklep je, da brez transparentnosti privatizacije ne more biti uspešnega razvoja. V zadnjem opozorilu pa avtorji pozivajo k zemljepisni diverzifikaciji kupcev državnih podjetij.

VIR: STA


Image gallery:

Publish your comment: