Projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Ljubljana, 10. julija 2015 - Na Ekonomski fakulteti so predstavili predlog reforme zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili s strokovnjaki s številnih področij, predstavnikov zdravništva, zavarovalništva in farmacevtske industrije. Predlog med drugim predvideva dve košarici zdravstvenih pravic in izstop zdravstvenih delavcev iz javnega plačnega sistema.
Predlog ekonomske fakultete med drugim predvideva dve košarici zdravstvenih pravic (A in B), prva bi se financirala iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), druga pa iz sredstev, ki bi jih zbirale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Kot je pojasnil predavatelj na ekonomski fakulteti prof. dr. Maks Tajnikar, košarica B ne bi bila “smetišče” za pravice, ki jih že dolgo želimo izvzeti iz sedanje košarice zdravstvenih pravic, ampak pomemben zavarovalniški proizvod, brez katerega ni ustreznega pokritja zdravstvenega varstva.
Iz sredstev, ki bi jih zbiral ZZZS – teh je za 2,1 milijarde evrov -, bi se financirala bolnišnična in specialistična dejavnost, urgenca, dejavnost socialnih zavodov in paliativna oskrba ter hospic, zdravstvene storitve za mlajše od 19 let in starejše od 65 let, brezposelne, iz te košarice bi se pokrivale tudi čakalne dobe in izgube.
Košarica B, za katero bi sredstva zbirale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice – v trenutnem sistemu zberejo okoli 400 milijonov evrov, po izračunih fakultete bi jih v novem sistemu zbrale okoli 500 -, pa bi pokrivala celotno osnovno zdravstveno oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke, zdraviliško dejavnost in zdravljenje v tujini, v določenem delu tudi bolnišnično in specialistično dejavnost, je naštela Petra Došenovič Bonča, ki je sodelovala pri pripravi predloga.
Kot je poudaril, bi tak sistem pomenil novo življenje prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic. “Noro bi bilo ukiniti prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Njihova funkcija je pomembna, jim jo je treba dati,” je dejal prof. dr. Tajnikar, ki vlogo države v tem sistemu vidi v koordiniranju. Država bi oblikovala mrežo izvajalcev, ki bi izvajali storitve iz košarice A, zavarovalnice pa bi same izbirale izvajalce, s katerimi bi sklepale pogodbe za izvajanje storitev iz košarice B.
Premije za košarico B bi sicer oblikovale zavarovalnice same, a po izračunih ekonomske fakultete bi ta znašala okoli 34 evrov, je navedla doc. dr. Petra Došenović Bonča. Sedanja premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se vrti okoli 28 evrov.
Predlog ekonomske fakultete predvideva, da bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v javne gospodarske družbe, zdravstvene delavce bi se izvzelo iz javnega plačnega sistema, da bi se jih lahko nagrajevalo tudi po uspešnosti. Predvideva tudi ustanovitev nekakšnega oddelka za upravljanje javnih izvajalcev pri ministrstvu za zdravje, ki bi bdel nad izvajalci in kadriral v upravne odbore družb, ter agencije za kakovost v zdravstvu po vzoru agencije za kakovost v visokem šolstvu.
Med možnostmi, ki jih predvideva predlog ekonomske fakultete, je tudi ta, da zavarovalnice vstopijo v lastništva zdravstvenih organizacij, in da se nepotrebne ali neučinkovite zdravstvene organizacije lahko tudi prodajo.
Izvajalce bi po besedah Došenović Bonče motivirali k zagotavljanju kakovosti in racionalnemu poslovanju s finančnimi in nefinančnimi spodbudami. Cene bi se oblikovale po stroškovnih načelih, upoštevalo bi se ceno dela, amortizacijo, nujno bi se morali pokriti drugi stroški povprečno učinkovitega izvajalca. Po besedah Došenović Bonče bi tako že kaznovali podpovprečne izvajalce. S ceno bi morali “nagraditi” tudi tiste izvajalce, ki uvajajo novosti.
Država bi se po predlogu morala umakniti iz vodenja zdravstvenih organizacij. Vodstva organizacij bi se ukvarjala s poslovanjem, investicijami in stroški dela in bi morala imeti možnost nagraditi zaposlene za dobro opravljeno delo. Premoženje bi moralo biti v lasti izvajalca, ki naj gospodari z njim. Tudi investicije bi moral voditi management zdravstvenih ustanov, nadzor pa izvajati upravni nadzor in oddelek za upravljanje zdravstvenih organizacij pri ministrstvu za zdravje, so še nekatere rešitve, ki jih predvideva predlog.
Projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva – 82 sklepov
Vaše komentarje, predloge, pobude in mnenja na predstavljen dokument nam lahko posredujete na elektronski naslov: cpoef@ef.uni-lj.si in sicer najkasneje do 21. avgusta 2015.
VIR: STA
Image gallery:
