Srečanje podpredsednika Evropske komisije, Jyrki KATAINENA s študenti Ekonomske fakultete
Podpredsednik Evropske komisije, Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, se je v okviru obiska v Ljubljani danes srečal s študenti ekonomske fakultete in odgovarjal na vprašanja mladih.
Na vprašanje o reševanju finančne krize je opozoril, da so bile države prisiljene z varčevalnimi ukrepi povrniti izgubljeno zaupanje finančnih trgov. Druga možnost bi bila bankrot, kar bi vodilo v še večje reze, ali da bi morali evropski davkoplačevalci morali plačati še več, kot so sedaj, je opozoril.
A le varčevalni ukrepi niso dovolj, saj so razlogi za gospodarske težave pogosto strukturne narave. Zato je tudi Evropska komisija k svojim prizadevanjem dodala še dimenzijo strukturnih reform.
Tudi Slovenija je šla skozi težke čase in oblasti so uspele znova povrniti zaupanje finančnih trgov. “Še vedno pa obstajajo določene strukturne šibkosti – tako kot v vseh državah,” je dejal Katainen.
“Pokojninski sistem ni najboljši možni,” je ocenil in dodal, da bo pokojninska reforma nujna, da bodo lahko v prihodnje vsi ljudje pričakovali dobre pokojnine.
Ob tem pa je kot šibkost Slovenije izpostavil tudi prevelik vpliv države v gospodarstvu. Zaradi tega so prenizke tuje neposredne investicije, umik države pa bi po njegovem prepričanju tudi prinesel več gospodarske rasti in zaposlovanja.
Katainen se zaveda, da gre za občutljivo politično vprašanje, a bi po njegovem morali gledati pragmatično. Tam, kjer je največ socialne države, država v gospodarstvu običajno ne igra tako velike vloge, je poudaril.
V odgovoru na drugo vprašanje se je Katainen dotaknil še prostotrgovinskega sporazuma, o katerem se pogajata EU in ZDA. Zagotovil je, da komisija ta sporazum vidi kot ključnega za prihodnjo rast.
Pogajanja o tem sporazumu so bolj transparentna kot o katerem koli drugem, je zagotovil. Sicer pa je med pozitivnimi učinki, ki bi jih prinesel sporazum, med drugim izpostavil tudi moč postavljanja standardov v mednarodni trgovini.
Katainen o migrantski krizi: Ne razumem držav, ki ob migrantski krizi gradijo ograje na svojih mejah, je poudaril. Zavzel se je za pomoč državam, ki so ob prihodu beguncev pod največjim udarom, branil pa je tudi gospodarske sankcije EU proti Rusiji.
V odgovoru na vprašanje o migrantski krizi je Katainen priznal, da bi morda lahko samokritično ugotovili, da bi morala EU pred izbruhom krize storiti več za njeno preprečitev. A ko se je kriza zgodila, se je po njegovih besedah vsaj Evropska komisija odzvala hitro.
Vir: STA
Image gallery:
