Posvet o vključujoči rasti in podpori gospodarskemu preboju v svetovno poslovno okolje
10. december 2015
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD
POVZETKI
Dr. Vesna Žabkar, prodekanja za znanstveno raziskovalno delo in doktorski študij Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani, je v uvodnem nagovoru poudarila splošen pomen Slovenske strategije pametne specializacije za napredek in trajnostni razvoj družbe v domačem in svetovnem poslovnem okolju. Razprava o tako pomembnem dokumentu ne more biti le stvar ozkega, institucionalnega kroga, ampak širokega vključevanja javnosti, zainteresiranih posameznikov in družbenih skupin. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da sodelovanje Ekonomske fakultete in Inštituta za razvoj vključujoče družbe pri tovrstnih temah, ki zadevajo vključujočo rast in vključujoče poslovno okolje in integriteto, že tretje leto zapored prerašča v redno obliko dobrega sodelovanja.
Dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je posvet pričela z oceno Slovenske strategije pametne specializacije z vidika vključujoče rasti in preboja v globalno poslovno okolje. Strategija razvoja Slovenije 2014-2020, ki je izhodiščni dokument za Slovensko strategijo pametne specializacije, kot eno od štirih prioritet specifično poudarja vključujočo družbo, preostali trije so konkurenčno gospodarstvo, znanje in zaposlovanje ter zeleno življenjsko okolje. Kritično oceno tega izhodiščnega dokumenta je navezala na odsotnost vzročno posledičnih povezav, torej zaporedja oziroma sosledja ključnih strateških ukrepov (aktivnosti) in dosežkov (rezultatov). Brez tako prikazane logike razvoja Slovenije je težko pričakovati usklajeno delovanje pristojnih nosilcev odločanja. Enako velja za Slovensko strategijo pametne specializacije, ki navaja tri prednostna področja in znotraj njih nekaj vsebin, ki jih lahko povežemo z vključujočo rastjo (zlasti v prednostnem področjih ‘zdravo bivalno in delovno okolje’ in ‘naravni in tradicionalni viri za prihodnost’). Zelo jasen prikaz zaporedja potrebnih korakov—vključno s potrebnimi sistemskimi spremembami na področju raziskovanja, šolstva in spodbujanja podjetništva—je tu bistven.
Dr. Albin Igličar, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je s prispevkom Izboljšanje zakonodajnega okolja kot pogoj vključujoče rasti in družbenega napredka ugotavljal, da so izhodišča in usmeritve za boljše zakonodajno urejanje postavljena že v slovenski Resoluciji o normativni dejavnosti iz leta 2009. V letu 2015 je Vlada RS sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020, kjer je posebno poglavje posvečeno izboljšanju zakonodajnega okolja. Komisija Evropske unije pa je istega leta sprejela agendo z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate. Vsi navedeni dokumenti izhajajo iz spoznanja, da so pravna varnost, jasna zakonodaja ter njen primeren obseg bistveni pogoji za izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti. Zato je cilj vseh ukrepov, ki so predvideni v omenjenih strateških aktih, izboljšanje obstoječih predpisov ter vključevanje javnosti v pripravo in sprejemanje novih predpisov vse od začetne pobude dalje. Cilji in poti zakonodajne politike so torej določeni; potreben pa je prenos postavljenih smernic v praktično delovanje zakonodajalcev.
Dr. Peter Stanovnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja, je svoj prispevek Ekonomski vidik slovenske strategije pametne specializacije začel z ugotovitvijo, da se ob koncu 2015 pričenja izvajati Slovenska strategija pametne specializacije (2014-2020), ki je nastala v okviru partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo. Opozoril je, da pri tem ostajajo odprte številne dileme, predvsem v zvezi z vodenjem in uresničevanjem strategije, zelo široko zastavljenimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi in potrebami po večji stopnji internacionalizacije deležnikov (podjetij in institucij znanja). Zato predlaga, da se Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – SVRK pri izvajanju strategije nasloni v večji meri na obstoječo infrastrukturo, ki jo nudijo Gospodarska zbornica, centri odličnosti, kompetenčni centri, tehnološke mreže, grozdi in ostale gospodarske asociacije. Ocenjuje tudi potrebo po spremembah v sistemski zakonodaji (zakon o raziskovalni dejavnosti, zakon o visokem šolstvu).
Mag. Darija Aleksić, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je prispevek Etični vidik slovenske strategije pametne specializacije začela z optimistično napovedjo, kako lahko iz namena in ciljev strategije pametne specializacije sklepamo, da bomo državljanke in državljani Slovenije leta 2020 živeli v lepši in boljši državi. Razumni dvom in etični premislek, ali bo to res tako, je med drugim odvisen od vrednot, ki jih bodo zasledovali tisti, ki bodo vključeni v izvedbo strategije. Ti bodo imeli zelo odgovorno delo, da s svojim znanjem ter vestnim, predanim in poštenim delom pripevajo k dvigu kakovosti življenja v Sloveniji. Zato je zelo pomembno, da pri sprejemanju odločitev o izvajanju strategije pametne specializacije upoštevajo vse deležnike. Ključni deležnik pa je širša družba – vse državljanke in državljani Slovenije, ki bomo leta 2020 ocenili, ali je bil namen strategije dosežen in ali se nam je kakovost življenja v Sloveniji resnično izboljšala.
Branko Apat, član uprave Gorenja, je s Predstavitvijo najboljših praks delovanja v svetovnem poslovnem okolju prikazal, kako v tem okolju posluje Gorenje, ki je med vodilnimi evropskimi proizvajalci gospodinjskih aparatov za dom z več kot šestdesetletno tradicijo in območjem delovanja v 90 državah sveta. Mednarodno prodajno mrežo na vseh celinah širijo že pol stoletja in 95 odstotkov prihodkov osrednje dejavnosti ustvarijo izven Slovenije. Na primeru tako dolgoročno zastavljenega in široko razvejanega omrežja dejavnosti so imeli udeleženci posveta priložnost, da na bogatih poslovnih izkušnjah govorca dobijo neposreden vpogled, kako delovanje v svetovnem poslovnem okolju terja široke zmogljivosti in strukturirano znanje. S tem pa tudi vključevanje znanstvenih in drugih institucij v poslovne procese ter visoko razvito podporo izmenjavi tega znanja, idej in izkušenj. Enako ali še bolj pomembna je skrb za zaposlene in širše okolje. Ta je v Gorenju zajeta že v politiki etičnega poslovanja, ki temelji na poštenem in enakopravnem obravnavanju ter spoštovanju človekovih pravic pa tudi odgovornosti v notranjem in širšem, družbenem pomenu.
Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD, je v predstavitvi modela Etična infrastruktura in informacijska podpora razvoju odgovornih in vključujočih institucij povzel predhodne prispevke in zasnovo etične infrastrukture s testnim modelom informacijske podpore. Prikazano je podprl z ugotovitvijo, da je leto 2015 prelomnega pomena ne le v smislu uresničevanja Slovenske strategije pametne specializacije, ampak tudi Agende Združenih narodov 2015-2030 s 17 cilji napredka in trajnostnega razvoja za ljudi in planet ter miroljubno in vključujočo družbo prihodnosti. Med njimi je ključnega pomena prav odgovornost za razvoj vključujočih institucij, čigar učinkovitost naj bi v prvi vrsti temeljila na zavezujočem družbenem soglasju o temeljnih vrednotah in etičnem voditeljstvu, spoznavnih (znanju) in moralnih (etičnih) vrlinah, upoštevanju konteksta oziroma notranjega in družbenega okolja ter obvladovanju negotovosti na poti do varne in vključujoče družbe prihodnosti. Vse to je v svetovnem merilu in poslovnem okolju povezano z raznolikostjo in vključevanjem ter spoštovanjem človekovih pravic (glejte o tem tudi prispevke lanskoletnega posveta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: Etika in vključujoče delovno okolje; http://www.irvd.si/ucilnica/).
Image gallery:
