EF » EFnet » Novice » Okrogla miza – EU 2025 – EKONOMSKA PRIHODNOST IN POLITIČNA USODNOST EVROPSKIH INTEGRACIJ

Okrogla miza – EU 2025 – EKONOMSKA PRIHODNOST IN POLITIČNA USODNOST EVROPSKIH INTEGRACIJ

20.10.2016

Ljubljana, 19. oktobra – Prihodnost EU je danes nejasna in pred morda največjo preizkušnjo doslej, zato proces odločanja terja sodelovanje vseh deležnikov s poudarkom na gospodarskih, so se strinjali udeleženci okrogle mize ob 70-letnici ljubljanske ekonomske fakultete. Kot so izpostavili, je EU nastala prav na podlagi gospodarskih in ne takoj političnih povezovanj.

Ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Bogomir Kovač, ki je tudi povezoval razpravo, je uvodoma izpostavil, da so odgovori na vprašanja o prihodnosti EU vse prej kot enoznačni, saj delovanje povezave zaznamujejo dileme na najrazličnejših področjih. Usoda EU pa je tudi usoda Slovenije, je poudaril.

Ekonomist in profesor na fakulteti, dr.  Mojmir Mrak je dejal, da je zavedanje, zakaj je EU sploh nastala, zbledelo, a je ključnega pomena, če želimo nadaljevati z uspešnim delovanjem te povezave. Današnje razmere so po njegovem mnenju najbolj prelomne do sedaj. Kot enega od razlogov zanje je navedel neenakomerne posledice globalizacije za posamezne države in ne najboljše soočanje s krizami. Aktualno gospodarsko krizo je evropska skupnost po njegovih besedah obravnavala in reševala le kot fiskalno krizo, kar ni bilo ustrezno. Predpogoj za rešitve je po njegovem mnenju stabilizacija političnega okolja okoli EU.

Da ključ do rešitve težav ni le v okrevanju gospodarstva, je poudaril nekdanji evropski komisar, dr. Janez Potočnik, ki je ob tem izpostavil nujnost učinkovitosti evropskih institucij. Ta je po njegovem mnenju odvisna od pripravljenosti članic na spremembe. Države morajo dojeti, da so spremembe nujne in neizogibne, je dejal. Navezal se je tudi na naraščajočo polarizacijo družbe, zoper katero se je treba po njegovem mnenju začeti boriti doma. “V Evropi se je treba vrniti k dialogu. To je ena od vrlin, ki smo jih izgubili,” je poudaril.

Institucije je izpostavil tudi predsednik DZ, dr. Milan Brglez. Osnovna težava odnosa med EU in nacionalnimi državami je po njegovih besedah v nerazumevanju dejstva, da evropske institucije sooblikujemo na vseh nivojih. Ob tem je izpostavil, da bi lahko tudi institucije storile več za boljše odnose z evropskimi državljani. “V marsičem je kriva dinamika delovanja evropskih institucij, ki postavljajo nerazumne roke,” je dejal.

Prvi mož Gorenja, Franjo Bobinac je kot pozitivno razvojno značilnost izpostavil globalizacijo, s katero je močno povezana pametna tehnologija, ta pa po njegovih besedah pomeni tudi veliko industrijo. Prav zanemarjanje pomena industrije je po Bobinčevem mnenju eden od ključnih vzrokov za težave EU.

S tem se je strinjal mladi ekonomist, dr. Rok Spruk, ki je opozoril na prezgodnjo deindustrializacijo držav. “Mlade je težko vključiti na trg dela, če se delo nadomešča s tehnologijo,” je opozoril in poudaril, da le peščica držav EU svojega gospodarstva ni začrtala pretežno v smeri storitvene ekonomije.

Na perečo brezposelnost je opozoril tudi ekonomist in profesor, dr. Jože Damijan. Kot je dejal, se brezposelni pogosto zatekajo k bolj radikalnim političnim opcijam, kar posledično pripelje do neželenih sprememb za celotno gospodarstvo.

Vir: STA


Image gallery:

Publish your comment: