FDI Summit 2016: Ne govorimo več o konkurenčnosti podjetij, temveč o konkurenčnosti celin
»Priča smo globalnemu kroženju možganov, pri čemer bo morala Slovenija okrepiti svojo privlačnost za talente. Sposobni bomo morali biti obrniti smer bega možganov oziroma privabiti mlade, da se po pridobljenih izkušnjah v tujini, vrnejo v domovino,« je bilo eno izmed ključnih sporočil 7. mednarodne konference ‘FDI Summit’, ki se je udeležilo 100 vodilnih predstavnikov gospodarstva in politike. Udeleženci so se strinjali, da so so blaginja, konkurenčnost in talenti odločilni dejavniki za tuje investicije.
»Nobeno podjetje ne more biti konkurenčno brez nadarjenih posameznikov. In nobena država ne more biti država blaginje brez konkurenčnih podjetij,« je dejal prof. William Lazonick, Univerza Massachusetts Lowell (ZDA) in gostujoči profesor na Ekonomski fakulteti in častni doktor Univerze v Ljubljani. Toda, od kod izvirajo talenti, kako se preoblikujejo v konkurenčne izdelke in storitve, in pod kakšnimi pogoji se konkurenčni produkti pretopijo v trajnostno blaginjo, v stabilno in trajno gospodarsko rast? Prof. Lazonick, čigar predavanje je nosilo pomenljivi naslov ‘bogastvo narodov’, je poudaril: “V ekonomiji blaginje sta dobro razviti trg dela in finančni trg posledica – in ne vzrok – za bogastvo narodov.«
»Slovencem, ki so željni blaginje, se ni treba poročiti z milijarderskim predsednikom, ampak naj zgolj ostanejo v državi,« je dejala Alexandra Mousavizadeh, direktorica Prosperity Index na londonskem inštitutu Legatum. »Slovenija se je letos umestila na 20. mesto med 149 državami sveta, pred Japonsko in Hong Kong. Pri merjenju blaginje spremljamo več kot 100 dejavnikov, pri čemer se Slovenija najbolje odreže pri okoljevarstvenih politikah, družbenem kapitalu (dobro delujočih družbenih omrežjih, temelječih na vzajemnosti, zaupanju in sodelovanju; visokem delu prostovoljstva) in na področju osebnih svoboščin.«
»V EU ne boste našli vlade, ki ne bi govorila o svojih načrtih za dviganje konkurenčnosti. Pa vendar ostaja dejstvo, da nekaterim ti načrti uspejo, drugim pa ne. Razlog za to se skriva v preveč omejenem pogledu, kaj vse vpliva na konkurenčnost. Ni samo politika, ni samo realno gospodarstvo, niso samo finance – vplivajo vsa ta področja. In nevarno je, če katerega od njih spregledamo,« je opozoril dr. Jure Stojan, direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
»Opažam napredek v korporativnem upravljanju ter dviganje naložb, tako domačih kot tujih,« je v panelu o konkurenčnosti izjavil Imre Balogh, glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Slovenija še vedno preveč razmišlja sama o sebi,« je dejal Branislav Vujović, ustanovitelj in predsednik, New Frontier Group, Avstrija, »nujno se morate odpreti v svet! Razumeti moramo revolucijo digitalne preobrazbe. Ta bo močno spremenila delovanje vseh dejavnosti, vseh družbenih sfer.« Panel o konkurečnosti je vodil Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, sodelovala pa sta še Alexandra Mousavizadeh in dr. Jure Stojan.
»Soočamo se z vojno za talente, kar 36 % največjih podjetij z vsega sveta ima težave z zaposlovanjem, saj ne najdejo talentiranih posameznikov, ki bi jih zaposlili. Po drugi strani pa je vsak mladi prebivalec EU brez zaposlitve,« je dejala dr. Andreja Kodrin, strateginja, ustanoviteljica platforme Challenge:Future in članica kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc (2015/16). »Slovenija je tudi deseta najbolj varna država na svetu.«
»Ne govorimo več o konkurenčnosti podjetij, temveč o konkurenčnosti celin. Dober primer je Malta, ki ima na seznamu svoji prednostnih nalog, da mora postati privlačna za mlade talente,« je dejal Matej Potokar, generalni direktor Microsoftove skupine za storitve (Microsoft Services) v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. »Slovenija potrebuje mladie, ki gredo v tujino, a se tudi vrnejo v domovino, z več izkušnjami, več znanja. S tega vidika je strah pred begom možganov nepotreben, problem pa je, da moramo zagotoviti, da se ti ljudje vrnejo,« je še poudaril v sklopu okrogle mize o talentih, ki jo je povezoval Marko Mlakar, Amrop Adria, na njej pa je sodelovala tudi dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in špot. »Imamo dovolj znanja, vendar ali ga znamo dovolj pametno uporabiti.«
Sklepne ugotovitve konference sta predstavila mag. Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, in dolgoletni novinar britanske javne radiotelevizija BBC in direktor komunikacij na inštitutu Legatum Giles Dilnot.
Image gallery:
