Podelili Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Med nagrajenci naš študent Peter Korenčan
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je danes podelil Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Izbrani študenti so jih prejeli za najboljša dela na področju znanosti in umetnosti.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je nagrajencem čestital za raziskovalni pogum: »Želim vam, da bi nadaljevali začeto raziskovalno pot, pri tem doživljali svojo samopotrditev in da bi se vam odprle poti za raziskovalno, razvojno in strokovno delovanje ter nadaljnje izobraževanje, tako doma kot v mednarodnem prostoru.« Dejal je še, da verjame, da so njihova odlična dela nastajala z željo po prodiranju na nova in neznana področja, s postavljanjem pravih vprašanj, z vsestranskim preverjanjem pridobljenih informacij, z diskusijo s kolegi in razpravo z mentorji.
Z naše fakultete je nagrado prejel Peter Korenčan, ki je dodiplomski študij končal leta 2013 na interdisciplinarnem univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Gospodarsko geoinženirstvo Naravoslovnotehniške in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je vpisal na podiplomski študij Podjetništva in ga zaključil leta 2016. Njegovo nagrajeno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja trga nepremičnin v Sloveniji. Osrednji namen dela je proučiti oblikovanje cen hiš v Sloveniji s kombinacijo geografsko obtežene regresije in hierarhičnega združevanja v skupine. Mentor magistrkega dela je prof. dr. Miroslav Verbič.
Predsednica komisije za Prešernove nagrade študentom prof. dr. Jasmina Markič je v poročilu o izboru nagrajenih del povedala: »Predložena dela so bila izjemno kakovostna, raznolika po tematikah, pristopih in metodologijah. Predlagana so bila diplomska in magistrska dela, raziskovalne naloge in umetniška dela za akademsko leto 2015/2016. V komisiji smo sledili že ustaljenim načelom, in sicer skrbi za pravično koordinacijo predlogov področnih komisij in za sorazmerno enako zastopanost naravoslovja in družboslovja v širšem pomenu. Podelili smo dve nagradi na področju družboslovja, eno na področju humanistike in izobraževanja, dve na področju umetnosti, eno nagrado na področju biomedicine ter po dve na področju biotehnike, naravoslovja in tehnologije.«
Slavnostna govornica prof. dr. Tatjana Avšič Županc, virologinja, specialistka medicinske mikrobiologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in soavtorica enega najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani 2016, je poudarila, da je razvijanje znanja dolgoročen proces, ki ne vodi v hitro vidne materialne rezultate. »Na Univerzi nudimo znanje, ki je uporabno, vendar ni dokončno. S časom, razmerami in prostorom je potrebno znati znanje uporabljati, ga dopolnjevati in nadgrajevati ter biti sposobni se srečati z drugačnim, novim in neznanim.« Izpostavila je težnjo po izoblikovani pravi meri kritičnosti, tako do sebe in svojega dela, kakor tudi do drugih in okolja, v katerem delujemo in živimo. »Morda je za današnjega mladega človeka to sorazmerno težko dosegljiv cilj, saj živimo v hitro napredujoči industriji informacijske tehnologije, številnih socialnih omrežij in medijev dvomljive kakovosti. Vsi ti dejavniki nas silijo v hitrost življenja, hitrih reakcij in odločitev, kar ima lahko včasih negativen učinek na nas same, kakor tudi na naše delo.« V svojem zaključku je mladim svetovala: »Želim vam, da postanete ravno prav kritični in spoštljivi, saj je to eden od pomembnih temeljev za vaše uspešno delo v bodoče.«
Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP, d.o.o.
Image gallery:
