EF » EFnet » Novice » Podpis pisma o nameri sodelovanja organizacije GS1 Slovenija z več slovenskimi izobraževalnimi ustanovami

Podpis pisma o nameri sodelovanja organizacije GS1 Slovenija z več slovenskimi izobraževalnimi ustanovami

26.10.2017

GS1 Slovenija, neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji, je danes, v četrtek, 26. oktobra 2017, podpisala pismo o nameri sodelovanja s 18 slovenskimi izobraževalnimi ustanovami: z Ekonomsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani; s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za organizacijske vede in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru; ter višjimi / visokimi šolami – B & B, Izobraževanje in usposabljanje, Višja strokovna šola v Kranju; B2, Višja strokovna Šola; B2, Visoka šola za poslovne vede; Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola; Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola; Izobraževalni center Piramida Maribor; Šolski center Kranj, Višja strokovna šola; Šolski center Novo Mesto, Višja strokovna šola; Šolski Center Šentjur, Višja strokovna šola ter Šolski center Velenje, Višja strokovna šola Velenje.

Z omenjenimi izobraževalnimi institucijami bo GS1 Slovenija sodelovala med drugim na naslednjih področjih: logistično inženirstvo, informatika, živilstvo in prehrana, ekonomija. GS1 Slovenija bo nudila podporo na vsebinskem področju poznavanja standardov, kjer bo sodelovala pri oblikovanju in pripravi študijskega gradiva za študente na terciarni izobraževalni ravni.

Direktorica GS1 Slovenija Zdenka Konda je ob podpisu izpostavila uspešno povezovanje gospodarske in izobraževalne sfero. »S standardi že desetletja povezujemo vse deležnike preskrbovalnih verig, skrbimo za prave in zanesljive podatke, s čimer zagotavljamo sledljivost in učinkovitost celotne preskrbovalne verige. Da bi se mlajše generacije že v času šolanja srečale z resničnimi poslovnimi izzivi in da bi razumele vse večje količine podatkov v sedanjem digitalnem obdobju, smo v GS1 Slovenija usmerili svojo pozornost tudi v izobraževalno sfero. Zavedamo se namreč, da bodo morali diplomanti, ko zaključijo formalno izobraževanje, s pridobljenim znanjem in kompetencami konkurirati na vse bolj zahtevnem trgu dela.«

Dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je tudi prisostvoval podpisu, je dejal, da je pomen povezovanja visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in gospodarstva v trikotnik znanja vlada pripoznala že s sprejetjem Nacionalnega programa visokega šolstva ter Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, zato ga veseli, ko vidi konkretne primere dobre prakse, ki gradijo poslovanje na temelju povezovanja z visokošolskimi institucijami, kot je primer tokratnega podpisa pisma o nameri. »Zagotavljanje kakovostnih kadrov za potrebe slovenskega gospodarstva je pomembno vprašanje slovenskega visokošolskega prostora,« je poudaril.

Janez Dekleva, strokovni vodja v Mednarodnem centru za prenos znanja (MCPZ), je prepričan, da so za zagotavljanje konkurenčnosti in stabilnosti gospodarstva potrebni usposobljeni kadri, ki pa se lahko usposobijo le v okoljih, kjer je sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom na visoki ravni. »GS1 Slovenije se je pred leti odločila, da sistematično pristopi k vzpostavitvi pogojev za sodelovanje z izobraževalno sfero. Naloga ni bila enostavna, cilj pa je bila vzpostavitev dolgoročnih sistemskih pogojev za prenos znanja in vsebin, ki je povezano z upravljanjem globalnih preskrbovalnih verig, uporabo standardov in rešitev GS1, v izobraževalno sfero. Počasi je načrt pričel postajati realnost. Dobre izkušnje s srednješolskim izobraževanjem in dobri rezultati sodelovanja so nas spodbudili, da le-tega razširimo tudi na področje terciarnega izobraževanja.«

Dr. Mateja Podlogar, vodja projekta ‘Vključitev in uvajanje vsebin GS1 za terciarno izobraževalno raven’ iz GS1 Slovenija, pravi: »S sodelovanjem med GS1 Slovenija in fakultetami, višjimi in visokimi šolami, želimo prenesti znanje o mednarodnih globalnih standardih in rešitvah GS1 med študente na terciarni ravni. Študenti so željni znanja iz prakse, praksa pa je željna študentov z izkušnjami. Pravijo, da se najpomembnejše učenje dogaja v resničnem življenju ob resničnih problemih, ne v učilnicah. Prav zato prenašamo izzive iz resničnega življenja – ko se marsikdo spopada z napačnimi podatki, ponaredki, težavami pri sledljivosti, pa tudi nepotrebnih stroških logistike zaradi neoptimizirane verige – v učilnice. Želimo da se bodo mladi čim prej spopadli z realnimi in ne namišljenimi problemi, na katere bodo tudi našli najbolj učinkovite rešitve. Mednje pa nedvomno spadajo standardi GS1, ki poskrbijo za nemotene procese poslovanja v skorajda vseh panogah po svetu. So učinkoviti in preverjeni, saj so tudi razviti s pomočjo industrije in deležnikov, ki jih uporabljajo v vsakodnevnem življenju.«

»Na Ekonomski fakulteti se  zavedamo pomena digitalizacije poslovanja oskrbnih verig. Zato bomo v sodelovanju z organizacijo GS1 preko priprave skupnih gradiv, prenosa strokovnih znanj v pedagoški proces in izdelave zaključnih nalog študentom omogočili neposredni stik z izzivi, s katerimi se soočajo podjetja in oskrbne verige pri uvajanju standardov za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov,« je dejala prof. dr. Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani pristopa k sodelovanju z organizacijo GS1 Slovenija, ker je vizija te organizacije – ‘svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, za blaginjo gospodarstva in izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi’ – skladna z našimi vrednotami in poslanstvom. Zavedamo se pomena uveljavljanja mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov, hkrati pa tudi potenciala miselnih, sistemskih, družbenih in kulturnih ovir, ki se pri uveljavljanju pojavljajo. Kot edina institucija v Sloveniji, ki multidisciplinarno, interdisciplinarno ter transdisciplinarno povezuje družboslovna znanja pri reševanju kompleksnih družbenih problemov, vidimo v izpolnjevanju vizije organizacije GS1 Slovenija izziv, pri katerem lahko naši raziskovalci, raziskovalke, profesorice in profesorji ter študentke in študenti plodno sodelujejo v obojestransko korist ter v korist družbe kot celote.

Seveda pa kot široko razmišljajoči družboslovci in družboslovke našega sodelovanja v ničemer ne želimo zamejiti le v vnaprej znane standardne oblike, temveč ostajamo odprti za nove, še neraziskane priložnosti,« je povedala prof. dr. Monika Kalin-Golob, dekanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru z organizacijo GS1 Slovenija sodeluje na področju uporabe standardov GS1 v transportu in logistiki. Kot je povedal dekan fakultete prof. dr. Bojan Rosi, bodo s tem »študentom omogočili seznanitev s standardi in rešitvami GS1, ki jih vključujemo v svoje učne vsebine in študijska gradiva. Predstavniki GS1 pa se že sedaj kot gostujoči strokovnjaki vključujejo v naš študijski proces in s tem pomembno doprinesejo h kakovostnim vsebinam, s prenosom in vključitvijo standardov in rešitev, ki jih podjetje GS1 ponuja«. Sodelovanje bodo v prihodnosti okrepili še s skupnim nastopom pri prijavi, pripravi in izvedbi nacionalnih in EU projektov.

»Na Fakulteti za organizacijske vede z veseljem pristopamo h konstruktivnim povezovanjem z institucijami, ki prispevajo k razvoju lokalnega in širšega okolja. Na podlagi sodelovanja z GS1 Slovenija, ki povezuje izobraževalne ustanove z gospodarstvom, je naše osnovno vodilo stopati v korak na povezovalni poti in graditi most z gospodarstvom preko različnih oblik sodelovanja. Zavedamo se naše odgovornosti, ki jo s pridom vsak dan prenašamo na naše študente in jih usmerjamo tudi na širše aspekte njihovega študijskega programa. Zavedanje pomena standardov ter širine znanja in kompetenc današnjem času je za študente neizogibna vstopnica za konkurenčni trg dela. Vizija Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru je spodbudno in razvojno usmerjeno okolje, ki s tovrstnimi povezavami nadgrajuje naše preteklo delo ter usmerja naše delo v prihodnje,« pravi dekan red. prof. dr. Iztok Podbregar.

»Sodobni diplomanti morajo biti usposobljeni za praktično delovanje v okviru svoje stroke.

Pobuda GS1 za povezovanje šol in gospodarstva, na področjih povezanih z logistiko, predstavlja primer dobre prakse tam, kjer je javna regulativa polna besed, manjka pa dejanj.« To je dejal mag. Brane Lotrič, direktor B & B, Izobraževanje in usposabljanje d.o.o., Višje strokovne šole v Kranju.

»Aktivno sodelovanje s poslovnim svetom je nujnost, saj omogoča prenos sodobnih znanj  in aktualizacijo učnih vsebin, kar posledično vodi do kakovostnejših študijskih programov.  Praktično razumevanje vsebin in znanja, ki ga študenti pridobijo na predavanjih, ni vedno enostavno, zato so tovrstna sodelovanja koristna tako za študente, predavatelje, kot tudi za podjetja. Poznati potrebe gospodarstva je pogoj, da lahko izobrazimo diplomante s takšnimi kompetencami in znanji, kot jih trg potrebuje,« poudarja dr. Lidija Weis, dekanja VŠPV, B2 d.o.o., Višja strokovna šola in Visoka šola za poslovne vede, Ljubljana, Maribor in Portorož.

»Višješolski program ekonomist mora vsaj pri predmetih Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Prodaja in Nabava študente pripraviti na razumevanje izjemnega pomena črtnih kod (sistem GS1), ki jih imajo slednje v trgovanju poslovnih partnerjev v globalnem okolju. Svet se danes vrti s pomočjo GS1,« meni mag. Lidija Grmek Zupanc, ravnateljica Šolskega centra Kranj, Višja strokovna šola.

»Na Višji strokovni šoli Velenje že več kot 20 let ponujamo paleto oz. mavrico raznovrstnih programov in znanj. Izobraževanje študentov poteka po kratkih programih terciarnega izobraževanja predvsem s področja tehnike in storitev glede na potrebe okolja. Študenti, predavatelji ter ostali strokovni sodelavci ustvarjamo uporabna znanja, ki so danes vse bolj potrebna na zahtevnem trgu dela. Stremimo h kakovosti izobraževanja, ustvarjalnosti, povezanosti s podjetji v okviru praktičnega izobraževanja in sodelujemo v raznih projektih. Izobražujemo bodoče kadre za življenje in delo; torej samozavestno in izobraženo osebo, ki bo konkurenčna na trgu dela,” je dejal Uroš Sonjak, univ. dipl. inž., ravnatelj, Šolski center Velenje, Višja strokovna šola.


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana