EF » EFnet » Novice » Predstavniki Ekonomske fakultete sodelovali na Simpoziju o prekarnosti

Predstavniki Ekonomske fakultete sodelovali na Simpoziju o prekarnosti

27.10.2017

V Ljubljanskem BTCju je Inštitut za študije prekariata 26. oktobra 2017 organiziral Simpozij znotraj katerega smo razpravljali o prekarnosti. Dogodek, ki je nadaljevanje prvega simpozija in pomemben korak k interdisciplinarni opredelitvi terminov znotraj področja prekarnosti, je vodil Črt Poglajen. Ob strokovnem posvetu pa so bili v razmislek vključeni tudi pomembni predstavniki sindikatov. V osrednjem delu dogodka so se nam pridružili Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Evelin Vesenjak, predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije in Peter Majcen, predsednik Sindikata konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Problem s katerim se srečujemo pri nas je, da prekarnost različni družbeni deležniki vidijo povsem različno in, da jo država podcenjuje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da je prekarno zaposlenih 14 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva oziroma 125.000 ljudi, civilna družba pa, da je prekarno zaposlenih do 35 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva oziroma 322.000 ljudi.

Strokovnjaki so se na simpoziju lotili opredelitve pojma, s katero bo mogoče obseg in posledice prekarnosti tudi sistematično meriti. S tem so se lotili tistega, k čemer se je zavezala država, ko je ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak pred letom dni dejala, da je temelj uspešnega dela na tem področju, konsenzualno in strokovno razumevanje pojmov. Da bi naredili korak naprej, so se udeleženci lotili priprave definicije, ki je podkrepljena s strani ekonomske, sociološke, politološke, pravne, medicinske, psihološke, filozofske, zgodovinske, delovno organizacijske in socialne stroke. Na ta način so naredili prvi korak k merjenju posledic prekarnosti, ki bo kot argument in izhodišče služilo tako prekarcem, kot tudi sindikatom in širši civilni družbi.

V razmisleku so bili sodelujoči kritični do države, ki prekarnost razume v najožjem smislu, se pravi kot tiste vrste zaposlitev, ki gradijo na statusu samostojnega podjetnika in na avtorskih ter podjeminih pogodbah. S tem pa izpušča velik del zaposlitev, ki imajo več izrazitih elementov prekarnosti. Interes je pri tem jasen. Država ni le en največjih zaposlovalcev pri nas, z ozko, podjetniško racionalizacijo sredstev, ki jih namenja plačilu dela, je tudi en največjih spodbujevalcev prekarnosti.

Črt Poglajen, vodja Inštituta za študije prekariata, povzema simpozij takole: “V sodelovanju z družbo BTC smo organizirali posvet stroke in sindikatov na temo prekarnosti. S tem smo naredili pomemben korak k povezovanju civilne družbe in tistega dela gospodarstva, ki družbeno odgovornost postavlja med ključne vrednote in s tem aktivno sodeluje v soočanju s socialnimi, gospodarskimi in razvojnimi problemi.”

Ekonomsko fakulteto so v diskusiji zastopali: prof. dr. Metka Tekavčič, prof. dr. Bogomir Kovač, prof. dr. Janez Malačič, prof. dr. Črt Kostevc in doc. dr. Matej Černe.

 

Fotograf:Iztok Dimic in arhiv BTC


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana