EF » EFnet » Novice » Javna razprava o prekarnosti na Ekonomski fakulteti

Javna razprava o prekarnosti na Ekonomski fakulteti

18.04.2018

Eno od temeljnih vprašanj pri reševanju problematike prekarnosti je že njena definicija, o kateri si različni deležniki še vedno niso enotni. Neenotna stališča glede prekarnosti so se pokazala tudi v včerajšnji javni razpravi ob izdaji zbornika strokovnih intervjujev s temo prekarnosti. So se pa udeleženci strinjali glede pomena obravnave področja.

V zborniku, ki je po besedah urednika Črta Poglajena prekarnost osvetlil interdisciplinarno, so med drugim zbrana stališča ekonomistov, sociologov, politologov, pravnikov, strokovnjakov medicine dela ter zgodovinarjev in filozofov. S tem je bil narejen prvi korak k definiciji pojma prekarnosti, kar je po mojem mnenju zelo pomemben element,” je poudaril.

Recenzent zbornika prof. dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je knjigo založila in tudi gostila današnjo razpravo, je poudaril, da prekarnost ni periferni, temveč strukturni problem. “Tisto, kar danes pripisujemo prekarnosti, je nekaj, kar postaja nova normalnost sodobnega načina delovanja trga dela,” je opozoril.

Po mnenju ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je pri reševanju te problematike v prvi vrsti ključno vprašanje, zakaj je do prekarnosti sploh prišlo. Po njegovem mnenju bi eden od vzrokov lahko bila toga slovenska zakonodaja, ki je delodajalce prisilila v iskanje drugačnih načinov poslovanja. “Če bi imeli podjetniki več možnosti za dihanje s poslom, bi imeli več pogodb za nedoločen čas,” je ocenil minister. Poudaril je, da je proti prekarnosti, “način, kako se proti njej borimo, pa je treba prediskutirati”.

Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak je ocenila, da je prekarna vsaka zaposlitev, ki ne zagotavlja ekonomske, pravne in socialne varnosti. Vprašanje pa je, kaj je zadostna varnost na teh področjih, je poudarila. Težava družbe je po njenem mnenju vprašanje, kako narediti delo prožnejše, a ohraniti dovolj socialne varnosti.

Pri obravnavi prekarnosti mnogi najprej pomislijo na samozaposlene, ki jih je v Sloveniji po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sonje Šmuc okoli 114.000, samo 17 odstotkov pa se jih je za ta status odločilo iz nuje. “To so novi trendi, ki se jim ne bomo mogli izogniti. Najti pa je treba način, kako jih uspešno vključiti v sistem,” je dejala. S Kopač Mrakovo sta ob tem poudarili, da se z vse večjim pomanjkanjem delovne sile “moč seli na stran delavcev”.

Na drugo plat zgodbe je opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je ocenila, da je “fleksibilnost v zadnjih letih podivjala”. Ni se strinjala z navedbami o deležu neprostovoljno samozaposlenih, saj je prepričana, da jih je bilo zelo veliko v takšno odločitev prisiljenih.

Zgodovinski vidik prekarnosti je orisal prof. dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede, ki je obenem poudaril, da ni nobenega razloga, da bi bila prekarnost v Sloveniji večji problem kot drugje, a nekateri podatki kažejo, da je. Krivdo za razmah tega pojava je med drugim pripisal vse večji individualnosti, ki skupaj z napredkom sodobnih tehnologij spreminja strukturo dela.

Dekanja Ekonomske fakultete prof. dr. Metka Tekavčič je napovedala, da bodo vsebino zbornika vključili v svoje akademske dejavnosti, saj je prekarnost treba obravnavati kot pomemben in vseprisoten družbeni pojav. “Prav je, da odpravimo tiste anomalije, ki niso povezane s fleksibilnostjo, temveč s človeškimi odnosi,” je še dejala.

VIR: STA

Foto: Mediaspeed


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana