EF » EFnet » Novice » “Črnogorska himna se me dotakne do kosti, tako kot slovenska”

“Črnogorska himna se me dotakne do kosti, tako kot slovenska”

21.05.2018

Kako turiste prepričati, da se obnašajo čim prijazneje do okolja – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v svetovnem vrhu.

Odnos do himne je zelo emotiven in ko slišiš himno, si del nečesa večjega, nekega naroda. Imam srečo, da sem del tako Slovenije kot Črne gore in imam dve identiteti – črnogorsko in slovensko,” je v oddaji NaGlas! dejala predavateljica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ljubica Knežević Cvelbar.

Leta 2000 je kot študentka ekonomije v Podgorici prišla na poletno šolo Ekonomske fakultete za tuje študente v Ljubljano. “Ko se je poletna šola končala, mi je vodja mednarodne pisarne Ekonomske fakultete Danijela Voljč ponudila možnost, da pridem nazaj na magisterij. Razmislila sem in ponudbo sprejela, saj sem vedela, da bi rada še študirala. In tako sem prišla nazaj v septembru 2000 na IMB Radovljica, na magistrski program, ki ga je takrat vodil prof. Prašnikar,” se spominja profesorica Knežević Cvelbar. Po končanem magisteriju je začela delati na Inštitutu za Jugovzhodno Evropo in opravila doktorat. Po 18 letih zdaj sama predava na Ekonomski fakulteti slovenskim in tujim študentom. Medtem ko je prva poletna šola leta 2000 gostila 20 študentov iz držav nekdanje Jugoslavije, jo danes obiskuje 600 študentov iz več kot 30 držav.

V Slovenijo ste prvič prišli leta 2000 na Poletno šolo Ekonomske fakultete. Kako to, da ste ostali?
Takrat sem končevala ekonomsko fakulteto v Podgorici in sem dobila priložnost za poletno šolo v Ljubljani. Edina, kar sem vedela, je bilo, da želim naprej študirati. Tako da to je bila logična odločitev, da sem torej ostala na magistrskem študiju, ki ga je takrat vodil profesor Prašnikar, poletno šolo pa Danijela Voljč. Oba sta ogromno naredila, da je veliko tujih študentov prišlo v Slovenijo, in potem sem seveda ostala.

Na področju ekonomije v turizmu ste v samem svetovnem vrhu – lani ste prejeli nagrado za najboljši prispevek na področju ekonomije v turizmu. Kako vam je uspelo?
V akademski sferi moraš biti radoveden, vztrajen in moraš trdo delati in tako mi je uspelo. Tako kot v športu moraš biti dober mednarodno, moraš trdo delati in pri tem biti uspešen.

Če nekoliko poenostavim: predvsem se ukvarjate s tem, kako prepričati turiste, da so čim prijaznejši do okolja. Zakaj je to pomembno?
Okoljska trajnost je največji izziv človeštva danes. Turizem pa je izjemno invazivna panoga za okolje, je četrti največji onesnaževalec, povzroča osem odstotkov emisij CO2 in turisti v osnovi porabijo bistveno več virov kot lokalni prebivalci. Porabijo trikrat več vode, dvakrat več elektrike in proizvedejo dva do štirikrat več smeti. Mi delamo eksperimentalne študije v naravnem okolju, v okolju hotela, ki je naš laboratorij – veliko smo denimo delali z Eko hotelom Bohinj. In potem turistom ponujamo različne spodbude. V eni spodbudi smo gostom ponudili zastonj pijačo, če bi se odrekli čiščenju sobe. 40 odstotkov gostov Eko hotela Bohinj se je odpovedalo čiščenju sobe in vzelo pijačo. Za eno čiščenje sobe je treba 35 litrov vode, nekaj energije in 100 ml čistil. Dnevno pa se očisti milijon sob po svetu.

Imajo Slovenci drugačen odnos do narave kot Črnogorci?
Da, zagotovo. V slovenski identiteti je čut do narave izjemno močen, tudi spoštujejo naravo in z njo sobivajo, v Črni gori pa je izjemno močen ponos do tradicije in zgodovine. V osnovi imajo Črnogorci in Slovenci do okolja drugačen odnos.

Se vas himna Črne gore še vedno dotakne?
Seveda, v bistvu do kosti. Tako kot slovenska. Odnos do himne je zelo emotiven in ko slišiš himno, si del nečesa večjega, nekega naroda. Imam srečo, da sem del tako Slovenije kot Črne gore in jaz imam dve identiteti – črnogorsko in slovensko.

Negujete dvojno identiteto tudi v družini, kako govorite z otroki, z možem?
V Sloveniji govorimo slovensko, tudi angleško ko smo v tujini. Ko pa smo v Črni gori, govorimo vsi črnogorsko.

S Črno goro ohranjate tudi poslovne stike, predavate. Sodelovali ste tudi pri izdelavi strateških dokumentov za razvoj turizma Črne gore …
Poskušam, kolikor čas dopušča, da vračam tudi družbi, v kateri sem odraščala. Predvsem pa zadnje čase veliko delam za to, da mlade motiviram in jim približam znanje kot vrednoto – ker je tisto znanje nekaj, kar družbo pelje naprej. In se mi zdi, da tega primanjkuje. Ko sem v Črni gori, poskušam čim več delati na tem področju.

Pomagali ste tudi pri projektu Lipske pećine. Zakaj pravzaprav gre?
Gre za valorizacijo naravnega bogastva, ki je jama v Črni gori, ki pred tem ni bila odprta in smo jo s pomočjo različnih deležnikov odprli pred tremi leti. Lani jo je obiskalo več kot 25 tisoč ljudi. Na to smo zelo ponosni.

So vzori iz Slovenije, ki jih je mogoče prenesti v Črno goro, in obratno?
So ideje, ki jih je mogoče prenesti, toda vsako idejo je bilo treba prilagoditi, ker v različnih okoljih različno delujejo.

Črna gora je bila prva, ki se je leta 1992 razglasila za ekološko državo. To kaj pripomore k ozaveščanju in razvoju turizma?
V tistem trenutku je bila to politična odločitev, ni pa veliko pripomogla k samemu razvoju turizma. Potem je Črna gora ubrala drugo pot in se zdaj promovira kot Wild Beauty – Divja lepota.

Kaj so naslednji izzivi, ki so pred vami? Boste šli v Avstralijo? Lani ste namreč prejeli nagrado za najboljši prispevek na področju ekonomije v turizmu v svetovnem merilu; prejeli ste tudi prestižno financiranje avstralske univerze University of Qeensland, ki je namenjeno najboljšim raziskovalcem iz tujine.
Da, verjetno že oktobra. Z njimi sem izjemno raziskovalno povezana. Še naprej bomo delali študije o tem, kako naj ljudi prepričamo, da se v hedonističnem kontekstu turizma obnašajo tudi okolju prijazno. Poleg tega pa veliko delamo tudi s fakulteto za matematiko in računalništvo, in sicer iščemo načine, kako lahko uporabimo tehnologijo tudi v te namene. Pa tudi, da turiste prepričamo, da ne obiskujejo destinacije, ki so prenatrpane, ampak obiščejo kraje, ki so še neraziskani.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je predavala na 33 univerzah po vsem svetu, lani so njen znanstveni članek razglasili za najboljšega s področja ekonomije v turizmu v svetovnem merilu, prejela je tudi prestižno financiranje avstralske univerze University of Qeensland, ki je namenjeno najboljšim raziskovalcem iz tujine. V Sloveniji je ustvarila družino, a ni pozabila na Črno goro, ki jo redno obiskuje in občasno tam tudi predava. Sodelovala je tudi pri pripravi različnih strateških dokumentov za razvoj turizma Črne gore.

VIR: RTVSLO
Novinarka: Saša Banjanac Lubej, naglas@rtvslo.si
Vir fotografij: BOBO


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana