EF » EFnet » Novice » Prihodnost poslovnih šol

Prihodnost poslovnih šol

19.09.2018

mag. Danijela Voljč je vodja Službe za mednarodno sodelovanje in direktorica Konfucijevega inštituta Ljubljana na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

V akademskem svetu se odvijajo razprave o prihodnjem razvoju poslovnih šol. V zadnjih letih se vodstva univerz srečujejo na konferencah, kjer poskušajo opredeliti poslovno šolo prihodnosti, ki bo imela pomemben vpliv na družbo.

Kako bi, izhajajoč iz vaših več kot 20-letnih izkušenj s poslovnimi šolami, opisali model poslovne šole v prihodnosti? Katere najboljše prakse s celega sveta se lahko uporabijo za razvoj poslovnih šol čez deset let?

Najprej moramo vedeti, kdo bodo naši študentje čez deset let. To so sedanji 10- in 11-letni otroci, ki se spoznajo na tehnologijo, so navdušeni nad pametnimi telefoni, vedo, kako dobiti informacije in delajo z računalniki. Po drugi strani pa se ne družijo veliko med seboj. Univerza prihodnosti bo torej kraj, kjer se bodo fizično srečevali in se družili ter se naučili, kako delati v timu in reševati probleme skupaj, ne kot posamezniki. To bo izziv za tiste učitelje, ki menijo, da bo poučevanje ostalo enako, kot je danes. Manj bo predavanj, več coachinga in več poudarka na medsebojni komunikaciji. To je moja vizija poslovne šole prihodnosti. Fizično bo videti enako kot danes, močno pa se bo spremenil kontekst. Že danes se nekatere univerze prilagajajo milenijskim študentom. Manj je predavanj, več spletnih seminarjev in hitrega učenja, tako da študentje domače naloge in branje opravijo doma, v predavalnico pa pridejo zato, da drug z drugim razpravljajo. Njihovi razredi so manjši in bolj medkulturni.

Katere kompetence po pridobljeni diplomi bodo čez deset let najpomembnejše na trgu dela?

Izredno pomembni bosta komunikacija in medsebojno sodelovanje, zlasti če prihajajo z različnih področij. Prav tako bo zelo pomembno, kako dobro lahko delujejo v medkulturnih timih. Njihov pristop k reševanju problemov bo tudi ključnega pomena.

Poslovne šole po svetu se soočajo z visoko ravnijo internacionalizacije. Kaj je po vašem mnenju pametna strategija za prihodnjo internacionalizacijo šol?

V prihodnje bo manj internacionalizacije preko programov izmenjave kot danes. Več bo kratkoročnih kot dolgoročnih obiskov. Videli bomo premik z zahodnega dela sveta na vzhod. Zakaj? Ker bo v desetih letih več priložnosti za zaposlovanje in več novih delovnih mest na vzhodu, študentje pa bodo raje študirali v državi, kjer se jim ponujajo priložnosti zaposlitve. To se bo zgodilo na vzhodu, zlasti na Kitajskem.

Tradicionalne metode poučevanja se z razvojem novih tehnologij umikajo. Kakšne bodo prihodnje metode poučevanja v poslovnih šolah?

Poslovna šola prihodnosti bo interdisciplinarna. Študente bo privabila s svojo sodobno tehnologijo. Težava bo v druženju, zato se bodo morale šole spoprijeti z izzivi, kot sta, kako delati v timu in kako študente pripraviti, da sodelujejo v razpravah med poukom. Zaradi tega bo moral učitelj postati coach in študente usmerjati k boljši kakovosti življenja. Na voljo jim bodo predmeti, kot so filozofija, sociologija, antropologija itd.

Bodo diplomanti poslovnih smeri začeli študirati tudi tehnologijo kot odziv na tako imenovano 4. industrijsko revolucijo in rastočo potrebo v vseh poklicih po tehnološko usposobljenih delavcih?

Tehnologije kot take ne bodo študirali, vendar pa bodo imeli nekaj predmetov, kjer se bodo seznanili s tehnologijo, da bodo bolje razumeli, kako inženirji razmišljajo, saj bodo morali vsi med seboj sodelovati. Poslovni študentje bodo postali poslovneži s tehnološkim znanjem.

Organizacija združenih narodov v svojih 17 ciljih trajnostnega razvoja poudarja močan vpliv takšnih šol na družbo. Na kakšen način lahko poslovne šole še bolj vplivajo na družbo?

OZN načrtuje izgradnjo globalne univerze Združenih narodov. Poudarek bo na spletnem delu. Na voljo bodo spletni študijski programi, ki bodo močno integrirani v vsakdanje življenje. S pomočjo sodobne tehnologije bodo ti programi zelo interaktivni in bodo študentom s celega sveta omogočili, da postanejo del te svetovne univerze. Nacionalne univerze bodo preživele. Morale pa bodo zelo tesno sodelovati z industrijo in se odzivati na potrebe trga, da si bodo zagotovile dovolj velik vpliv.

 

Kaj je bil za vas vrhunec študijskega leta 2016/2017?

Izpostavila bi našo poletno šolo, ki je bila še posebej uspešna ter se še naprej nadaljuje in širi. Uspešna je bila tudi poletna šola za doktorske študente, doktorske raziskovalce in predstavnike podjetij, ki smo jo organizirali skupaj z Univerzo St. Gallen. Zelo sem vesela, da se nam je Univerza St. Gallen pridružila na tej poti.

 

Več zgodb si preberite v letnem poročilu Ekonomske fakultete Yearly Review 2016/2017.


Publish your comment:


Twitter: efljubljana