EF » EFnet » Novice » Reševanje globalnih izzivov: moč sodelovanja

Reševanje globalnih izzivov: moč sodelovanja

09.11.2018

Dr. Andreja Kodrin

Članica Naložbenega odbora Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), direktorica družbe Third Millennium Knowledge, TMK Lab iz Slovenije in ustanoviteljica globalne platforme za odprto sodelovanje mladih »Challenge: Future«

Dr. Andreja Kodrin osvešča javnost o globalnih izzivih, predvsem o podnebnih spremembah, brezposelnosti mladih in vse večji neenakopravnosti. Za svoje delo je prejela prestižne mednarodne nagrade, med drugim tudi nagrado za izjemne trajnostne dosežke »SEA of Excellence« s področja opolnomočenja mladih in spodbujanja njihove zaposljivosti.

Andreja Kodrin EU PHOTO

Leta 2009 ste se umaknili z najvišjih vodstvenih položajev in se podali na drzno pot: ustanovili ste globalno platformo za sodelovanje mladih »Challenge: Future«, da bi mladim pomagali pri ustvarjanju boljše prihodnosti. Kaj vas je spodbudilo, da ste svoje delo posvetili mladim in globalnim izzivom?

Če pogledam sosledje dogodkov v svoji preteklosti, izgleda, kot da sem podzavestno sledila svojemu poslanstvu. Vendar je bilo leta 2008 vse videti drugače. Prva dognanja o dejanskih učinkih podnebnih sprememb so me povlekla iz mojega »poslovnega« območja udobja in me spodbudila, da sem zbrala majhno, a izjemno ekipo. Naš cilj je bil prepoznati, aktivirati in razviti potencial mladih na način, da jih dejansko opolnomočimo za reševanje nakopičenih realnih izzivov. Kot veste, emisije CO2 so danes najvišje v človeški zgodovini, primanjkljaj pitne vode naj bi po pričakovanjih dosegel 40 % že leta 2030, po drugi strani pa je bila brezposelnost mladih nesprejemljivo visoka. Ob navedenem obstaja še veliko drugih nerešenih izzivov, vključenih na seznam Trajnostnih razvojnih ciljev Združenih narodov. Kar je primanjkovalo, so bila konkretna dejanja in pravočasno ukrepanje. Zato smo izzvali mlade z vprašanjem: »Če ne boš storil potrebnih sprememb ti, le kdo jih bo?« Kar smo imeli v mislih, niso spremembe na ravni korporacij ali vlad. Sprememba se začne v našem osebnem, vsakdanjem življenju.

Drugi pereč problem, ki ga je »Challenge: Future« reševal globalno, je brezposelnost mladih. Katere uvide ste dobili pri tej temi?

Trditve, da je bila gospodarska kriza kriva za brezposelnost mladih, ni bilo moč potrditi. To je le ena plat problema, saj so milijoni mladih brez zaposlitve tudi zaradi velikih tehnoloških, poslovnih in političnih preobrazb, ki smo jim danes priča. Naslednje desetletje prinaša mladim še več izzivov; po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma bo v naslednjih 10 letih na svetovni trg delovne sile vstopilo 1,2 milijarde mladih, na voljo pa jim bo samo 300 milijonov delovnih mest.

Leta 2015 ste upravljanje platforme »Challenge: Future« prepustili mladim. Platforma je trenutno učni eksperiment, kako lahko globalna mreža obstane in poganja svoje projekte lokalno. Lahko predvidite rezultate tega eksperimenta?

Navadili smo se, da vsi iščemo »zunanje« spodbude in podporo, nazadnje pa se lahko zanesemo samo na lastne sposobnosti in potrpežljivo vztrajanje. Zato smo si pri »Challenge: Future« že od ustanovitve naprej postavili za cilj opolnomočenje mladih, da osebno prevzamejo odgovornost za svojo usodo oz. prihodnost, a na način povezovanja, sodelovanja in soustvarjanja. Od leta 2009 naprej smo spremljali napredek in se nato odločili upravljanje prepustiti naslednjim generacijam. Osebno še vedno verjamem, da lahko dosežemo osebno, lokalno in regionalno odgovorno in trajnostno soustvarjanje kot predpogoj za globalno sobivanje na tem čudovitem planetu.

Kot direktorica družbe Third Millennium Knowledge se s svojo ekipo osredotočate na svetovanje s področja strateškega in tako imenovanega odpornega, vzdržljivega[1] upravljanja. Kateri so najpomembnejši dosežki družbe Third Millennium Knowledge doslej?

Upravljanje sem prevzela šele pred kratkim, prej sem bila v Bruslju dve leti ekonomska svetovalka evropski komisarki za promet. V zadnjih nekaj mesecih smo aktivnosti razdelili v štiri stebre, in sicer investicijsko svetovanje, razvoj odpornosti podjetja, strateška napovedovanja s podporo umetne inteligence ter predvsem v raziskave in razvoj diagnostike najpomembnejšega kapitala, s katerim razpolagajo podjetja in organizacije – človeškega potenciala. Seveda je še prezgodaj govoriti o dosežkih, smo pa zelo veseli odziva in napredka pri partnerjih in strankah.

Kaj je po vašem mnenju najboljši način reševanja globalnih izzivov? Ali lahko priporočila in izkušnje skupnosti vplivajo na snovalce politike? Nam lahko postrežete s kakšnim primerom?

Iskreno verjamem v moč povezovanja in skupnosti. Nič ni izvedljivo in dolgoročno trajnostno, če se izvaja zgolj z vrha navzdol. V zadnjem času sem zelo optimistična tudi zaradi rezultatov participativnih metod na ravni EU, kjer jih aktivno uporablja tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Kot primer, v prometu je zaposlen premajhen delež žensk. S participativnim pristopom in vključitvijo vseh treh institucij EU – Komisije, Sveta in Parlamenta – se ni zgolj povečala ozaveščenost o tem problemu, temveč so se že oblikovala ustrezna priporočila, ki so se nato vključila v nove predpise in pobude. Stanje še vedno ni optimalno, vendar so bili storjeni konkretni koraki.

Kakšen nasvet bi dali izobraževalnim ustanovam o tem, kako naj izobražujejo svoje študente, da bodo prispevali k reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, brezposelnost mladih, vse večja neenakopravnost itd.?

To je ključni izziv, saj je naš sedanji izobraževalni sistem še vedno neustrezen pri reševanju izzivov, poleg tega pa študente večinoma uči, kako dobiti zaposlitev, namesto da bi spodbujal njihov osebni razvoj in podjetniško miselnost. To temo smo preučili tudi v svoji raziskavi, ki smo jo v letih 2012 in 2014 izvedli med mladimi po vsem svetu. Mladi ne potrebujejo tri mesece slabo plačanega začasnega dela, ampak potrebujejo stvarne veščine, izkušnje, znanje in samozavest, da si upajo poskusiti in (pre)živeti neuspeh, ki je na dolgi rok »najboljši« spremljevalec uspeha. Zato je v izobraževanju bistvenega pomena osredotočenost na človeka, torej na vse, kar pripomore k razvijanju osebnih potencialov, vztrajnosti, uravnoteženosti in prevzemanju odgovornosti za svojo usodo in usodo našega planeta.

Kaj je bil za vas vrhunec študijskega leta 2016/2017?

Čeprav ga je težko primerjati s študijskim letom 2015/16, v katerem sem dokončala in zagovarjala doktorat, sem ponosna, da me je leto 2016/17 presenetilo s prav tako čudovitim dosežkom. Bila sem izbrana za članico Naložbenega odbora Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), tako imenovanega Junckerjevega sklada, katerega cilj je spodbuditi 500 milijard EUR investicij do leta 2020, kar ni vrhunec samo omenjenega leta, ampak moje celotne kariere. Desetletja izkušenj na področju financ in upravljanja naložb ter vpogledi v politiko EU so postali trden temelj za sprejemanje transparentnih, odgovornih in uravnoteženih naložbenih odločitev v korist evropskih državljanov – s ciljem spodbuditi nova delovna mesta, razogljičenje, konkurenčnost in digitalizacijo gospodarstva EU. Ponosna sem, da sem del tega izjemnega projekta in tima, ki soustvarja prihodnost EU.

Več zgodb si preberite v letnem poročilu Ekonomske fakultete Yearly Review 2016/2017.


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana