EF » EFnet » Novice » Shaping the Future: Opportunities and Challenges of e-commerce globally and in Slovenia

Shaping the Future: Opportunities and Challenges of e-commerce globally and in Slovenia

26.11.2018

Drugi dan Poslovne konference se je pričel s predstavitvijo raziskave »Prihodnost danes: Priložnost in izzivi e-poslovanja v svetu in v Sloveniji«, ki so jo pod mentorstvom profesorjev z Ekonomske fakultete UL (A. Cirman, B. Čater, M. Černeta, J. Dlačić, P. Domadenik, D. Farčnik, M. Komana, M. Kovača, D. Marinška, I. Ograjenšek, M. Balas Rant, T. Redek, R. Robertsona, N. Zupan in V. Žabkar) pripravili študenti 25.generacije programa »International Master in Business« IMB. Raziskavo so vodili Polona Domadenik, Matjaž Koman in Tjaša Redek.

V predstavitvi so vodje raziskave poudarili tri ključne vidike raziskave: trende e-poslovanja v svetu, ZDA, Kitajski, Evropi in Sloveniji, karakteristike spletnega nakupovanja v Sloveniji in prihodnje izzive tako s strani podjetij kot tudi nosilcev ekonomskih politik. E-poslovanje kot del nove, digitalne in spletne, ekonomije predstavlja enega od disruptivnih trendov, ki močno vpliva na svetovno gospodarstvo, povzroča tektonske premike na ravni panog, spreminja poslovne modele podjetij, družbo in nas, posameznike. Digitalizacija, ki smo ji priča, ustvarja številne nove priložnosti za podjetnike in podjetja ter prinaša številne koristi kupcem. Polona Domadenik je v predstavitvi poudarila, da je e-poslovanje med podjetji (B2B) na globalnem trgu že doseglo vrednost 7,7 bilijona dolarjev v letu 2017, in od leta 2013 raste v povprečju po 7,1 odstotkov letno. Največji delež v B2B e-poslovanju imajo azijsko-pacifiške države (80%), sledi ZDA (13%) in evropske države (4%). Prodaja končnim kupcem (B2C) obsega 2,1 trilijona dolarjev, kar predstavlja dvakrat več kot leta 2013.  Globalni primat je leta 2013  obsega e-poslovanja prevzela Kitajska. Do leta 2022 naj bi se obseg e-trgovine na Kitajskem še povečal in presegel 1 bilijon dolarjev. UNCTAD (2018) ocenjuje, da e-poslovanje v 10 najbolj razvitih državah že danes prispeva kar  34 odstotkov ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Tehnološki razvoj in z njim povezane investicije naj bi v prihodnosti ta razvoj še pospešile in omogočile e-podjetjem tudi dosegati ekonomije obsega.

V povprečju v Evropi z e-poslovanjem del prihodka ustvarja 18 odstotkov podjetij, njihov delež v svetovni e-trgovini pa se zaradi hitre rasti kitajskih podjetij znižuje in je v letu 2017 znašal zgolj 3,6 odstotka. V velikih evropskih podjetjih preko spletnih platform ustvarijo približno četrtino prihodka, pri majhnih podjetjih pa je ta delež precej nižji (7 odstotkov) predvsem zaradi visokih začetnih stroškov oblikovanja e-trgovine, prodajnih in poprodajnih storitev (dostave in vračila blaga). Navkljub hitremu vzponu e-trgovanja in enotnem evropskem trgu končni kupec ostaja precej zvest nacionalnim ponudnikom.  V prihodnosti vseeno lahko pričakujemo hitrejše spremembe tudi na tem področju, saj je oblikovanje enotnega digitalnega trga in  harmonizacija regulative s področja e-poslovanja ena od prioritet Evropske komisije. Med državami članicami EU je mogoče zaznati velike razlike v obsegu e-poslovanja med podjetji. Največji obseg e-trgovanja imajo Irska, Belgija in Češka (preko 30 odstotkov prodaje). Slovenska podjetja so z e-prodajo ustvarila 16 odstotkov vseh prihodkov, kar je nižje od povprečja držav članic EU, ki znaša 18 odstotkov celotne prodaje. Primerjava med najuspešnejšimi državami EU in državami sledilkami pokaže, da je najpomembnejši dejavnik uspeha poslovno okolje z ustrezno regulacijo in razvitimi tehnološkimi storitvami (storitve digitalnega plačevanja, dostopnost do interneta).

Obseg e-prodaje posameznikom (B2C) v Sloveniji narašča, vendar je občutno nižji kot v ostalih primerljivih državah. Matjaž Koman je v  predstavitvi navad e-potrošnikov v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici poudaril, da se le-ti razlikujejo glede na osebnostne, demografske, socio-ekonomske in geografske značilnosti. Kupci cenijo predvsem udobje nakupovanja po spletu in časovno učinkovitost. Tudi način plačevanja je dejavnik, ki v večji meri pritegne slovenskega kupca, čeprav je le-ta pripravljen porabiti v povprečju manj denarja za spletne nakupe kot kupci v Nemčiji, Avstriji ali Švici. Največ na spletu kupujejo posamezniki z visoko izobrazbo, višjimi prejemki, torej tisti, ki tudi sicer veliko uporabljajo splet. V povprečju posamezniki preko spleta opravijo predvsem nakupe dobrin, ki so nižjih vrednosti, kar predstavlja svojevrsten izziv tistim, ki prodajajo  dražje proizvode.. Prav tako nekateri največji svetovni spletni ponudniki ne ponujajo slovenskemu potrošniku prilagojenih nacionalnih strani, kar prav tako vpliva na nižjo vključenost slovenskih kupcev v e-trgovino. Slovenski spletni potrošnik je tudi bolj zahteven in pričakuje najnovejše modele, bogato izbiro izdelkov, spletno stran, ki omogoča udobno in časovno učinkovito nakupovanje  ter nizke stroške pošiljanja. Slovenski kupci preko spleta še vedno najraje kupujejo knjige in dodatke za dom, medtem ko v ostalih anketiranih državah kupci dnevno preko spleta kupujejo tudi hrano. E-prodaja največji razcvet v Sloveniji dosega v segmentu milenijcev in generacije Z. Za ti dve skupini sta cena in dostava še pomembnejši kot za starejše spletne kupce. Ravno zato je ena od priložnosti lahko  t.i.  “clik –and-mortar” trgovina kar pomeni, da se blago naroči preko spleta in prevzame fizično v eni od poslovalnic.

Tjaša Redek je v zaključnem delu predstavila prihodnje trende, ki naj bi temeljili na zdravju in okoljski ozaveščenosti. Ali bodo klasične trgovine samo še stvar preteklosti in bo kupec 2.0 vse kupoval samo preko spleta? Vse več klasičnih nakupovalnih centrov se spreminja v t.im. centre eksperimentiranja. Poleg tega bo uporaba velikih baz podatkov in navidezne realnosti omogočala, da bo storitev v klasičnih trgovinah bolj prilagojena končnim kupcem. Določeni trgovci tovrstno tehnologijo že s pridom uporabljajo v svojih trgovinah (npr. Carrefour). Na medpodjetniških trgih (B2B) se podjetja soočajo s prilagoditvijo svojih poslovnih modelov na izzive, ki jih prinaša digitalna transformacija. V državah EU ima v povprečju 77 odstotkov vseh podjetij svojo spletno stran, vendar le 8 odstotkov vseh podjetij omogoča potrošnikom naročanje in sledenje paketu preko svoje spletne strani. Prav tako jih le 15 odstotkov uporablja druge spletna omrežja za širjenje informacij o svojih izdelkih. Podjetja v državah članicah EU se predvsem soočajo s problemom oblikovanja ustrezne omni-channel strategije, agilnostjo, diferenciacijo, avtomatizacijo in digitalizacijo. Tjaša Redek je predstavitev zaključila z ugotovijo, da bo nadaljnji razvoj e-poslovanja predstavljal priložnost in izziv za številna, tako velika, kot predvsem tudi za majhna in srednje velika podjetja, ki bodo lažje dosegla večje število kupcev (ekonomije obsega). Po drugi strani pa spletno poslovanje predstavlja izziv z vidika regulacije, oblikovanja spodbudnega poslovnega okolja in mehanizmov zniževanja tveganja na strani potrošnikov.

Foto: Jernej Lasič


Image gallery:

Publish your comment: