EF » EFnet » Novice » Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2018

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2018

04.12.2018

Tradicionalni Teden Univerze se je začel na 99. rojstni dan Univerze v Ljubljani. Tudi letos smo ga odprli s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2018. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki bo prihodnje leto praznovala stoletnico obstoja, v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v svojem nagovoru izpostavil, da je raziskovalna dejavnost eden od temeljev za razvoj družbe in države, a se slednja tega očitno ne zaveda, saj ne nameni dovolj finančnih sredstev za področje raziskav. Kljub temu, pravi rektor, Univerza v Ljubljani krepi raziskovalno dejavnost, saj lahko le z ustvarjanjem novega znanja študentom ponudi tisto, česar ne morejo dobiti drugje. »Nenehno si prizadevamo spodbuditi še več raziskovanja in doseči še kakovostnejše rezultate. V ta namen že nekaj let uspešno deluje Razvojni sklad Univerze v Ljubljani, iz katerega spodbujamo prijave na raziskovalne projekte. Vzpostavili smo številna partnerstva, v okviru katerih sodelujemo z univerzami v soseščini, z univerzami evropske The Guild mreže ter s kitajskimi, južnokorejskimi in japonskimi univerzami. Uspešni smo pri pridobivanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta, poleti smo pridobili že petega. Naš Razvojni sklad podeljuje finančne spodbude za mlajše raziskovalke in raziskovalce ter mentorje uspešnim MSCA IF kandidatom, ki so prejeli pečat odličnosti Seal of Excellence,« je še dejal rektor.

Zbrane je nagovoril tudi profesor na BI Norwegian Business School in pridruženi redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Miha Škerlavaj. Kot raziskovalca s področja organizacijskega vedenja in inovativnosti ga zanima, kaj ustvarjalne in inovativne ljudi žene dalje, da vztrajajo in uspevajo v doseganju odličnosti pri svojem delu, zato je podal nekaj svojih ugotovitev: »Ustvarjalni ljudje strastno zasledujejo občutek mojstrstva. Stremijo k nenehni rasti, razvoju, izboljšavam, novim idejam in inovacijam. Ustvarjalni ljudje cenijo in uspevajo z avtonomijo pri delu. Ustvarjalni ljudje iščejo globlji smisel. Nekaj, kar presega nas same in kar lahko pusti pozitivno sled.« Prav na področju iskanja smisla in namena dela je največ novih raziskovalnih spoznanj, je zaključil in raziskovalcem zaželel, da bi še naprej prispevali k napredku znanosti in družbe.

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2018 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, izkazano s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2018:

  1. Mehanizem, s katerimi bakterijski virus spremeni svoj življenjski slog
    Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: dr. Nadine Fornelos, prof. dr. Douglas F. Browning, Anja Pavlin, dr. Zdravko Podlesek, dr. Vesna Hodnik, prof. dr. Margarita Salas, doc. dr. Matej Butala
  2. Hotelski gostje se ne obnašajo okolju prijazno, če od tega nimajo koristi
    Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORICE: izr. prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar, Sara Dolničar, Bettina Grün
  3. Invalidski voziček, ki je kos tudi stopnicam
    Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani 
    AVTORJI: prof. dr. Matjaž Mihelj, asist. dr. Janez Podobnik, asist. dr. Jure Rejc, asist. dr. Sebastjan Šlajpah, prof. dr. Marko Munih
  4. Z jedrsko magnetno resonanco do kontrole vodenja anaerobnih procesov
    Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 
    AVTORJI: izr. prof. dr. Boštjan Murovec, dr. Damjan Makuc, doc. dr. Sabina Kolbl Repinc, asist. dr. Zala Prevoršek, Domen Zavec, dr. Robert Šket, asist. Klemen Pečnik, prof. dr. Janez Plavec, izr. prof. dr. Blaž Stres
  5. Nabojno urejanje v p-elektronskem sistemu
    Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani 
    AVTORJI: prof. dr. Denis Arčon, dr. Peter Jeglič, Tilen Knaflič, dr. Matej Komelj in skupina z Inštituta Max Planck v Nemčiji (P. Adler, M. Reehuis, M. Geiß, P. Merz, A. Hoser, A. Sans, J. Janek, M. Jansen in C. Felser)
  6. Anularna laserska glava za 3D tisk kovinskih materialov
    Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani 
    AVTORJI: prof. dr Edvard Govekar, dr. Alexander Kuznetsov, dr. Andrej Jeromen, Matjaž Kotar, mag.
  7. Slovar sopomenk sodobne slovenščine
    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: doc. dr. Simon Krek, asist. dr. Adam Cyprian Laskowski, prof. dr. Marko Robnik Šikonja, zn. sod. dr. Iztok Kosem, zn. sod. dr. Špela Arhar Holdt, doc. dr. Apolonija Gantar, asist. Jaka Čibej, prof. dr. Vojko Gorjanc, asist. mag. Bojan Klemenc, asist. dr. Kaja Dobrovoljc
  8. Klinični potek in izid antibiotičnega zdravljenja zgodnje diseminirane ali zgodnje lokalizirane lymske borelioze
    Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 
    AVTORJI: doc. dr. Daša Stupica, izr. prof. dr. Vera Maraspin, asist. mag. Petra Bogovič, Katarina Ogrinc, doc. dr. Rok Blagus, znan. sod. dr. Tjaša Cerar, prof. dr. Franc Strle
  9. Učenci z disleksijo potrebujejo poleg oči tudi ušesa
    Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORICI: doc. dr. Milena Košak Babuder, izr. prof. dr. Karmen Pižorn

Related news

Publish your comment: