EF » EFnet » EFnews » Nikoli ni prepozno za »stopinje v pesku«

Nikoli ni prepozno za »stopinje v pesku«

14.03.2019

V Galeriji Ekonomske fakultete se je v torek, 12. marca, izven rednega galerijskega programa zgodil izreden dogodek »Pridih znanstvenika v zastrtem ogledalu«. Ta je v svet pospremil pesniško zbirko Stopinje v pesku pesnika prof. dr. Petra Rasporja in ilustratorja dr. Edvarda Kobala.

Še pred nevsakdanjo debato o simbiozi življenja doktorja znanosti in umetnika v istem telesu so dogodek počastili trije vrhunski virtuozi. Sopranistka Urška Kastelic in baritonist Zdravko Perger sta odpela premierno izvedbo lastne skladbe pianistke Aleksandre Naumovski Potisk, Narcis in Eho, sonet z odmevom. Kot presenečenje sta v čast glavnemu gostu prof. dr. Rasporju pianistka Naumovski Potisk in baritonist Perger pripravila še uglasbitev pesmi Spomin iz predstavljene zbirke, in tako krstila eminentni dogodek.

V pozdrav je prof. dr. Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete, v imenu celotne Ekonomske fakultete povedala, kako nam je v ponos, da kljub kritiki in nasprotovanju okolice, ki je nemalokrat prisotna, ustvarjamo prostor za združevanje znanj različnih polj znanosti. Udeležence dogodka je povabila, naj prisluhnejo debati »o navdihu, ustvarjalnosti, širjenju obzorij …, vsem tistem, kar združuje znanost in umetnost in zaradi česar je še tako prav, da imamo tudi današnjo okroglo mizo«.

Gostje okrogle mize, trije doktorji z različnih področij kemije, so lahkotno pokazali, kako v vsakem »velikem posamezniku« lahko zagori ogenj umetniškega udejstvovanja. Hkrati so dokazali, da imajo ne le pogum segati na drugo stran akademskega delovanja, temveč so v tem tudi zelo dobri. Prvi skozi poezijo, drugi prek slikanja in tretji z recitiranjem poezije.

Prof. dr. Raspor predstavljeno zbirko vidi kot metamorfozo likovnega in poetičnega izraza posameznikov. Skozi celoten pogovor je pritrjeval namigom kolegov, da je njegova poezija pravzaprav izražanje samega sebe v različnih obdobjih življenja. Kot doktor znanosti pravi, »da si ukalupljen v določene modele zakonitosti in da jih imaš v kakšnem trenutku enostavno dovolj«. Morda je ravno to tisto, kar pripelje do udejanjanja obeh plati človeka, zato meni, da je vzporedno ob stroki koristno tudi kaj storiti na področju umetnosti – pogumno in tako dobro, kot le znaš.

Ilustrator dr. Kobal, čigar življenje je že od samega začetka prežeto z umetnostjo, je navdihe iskal preko analize pesmi in avtorja samega. »Če želim ustvariti ilustracijo, ki naj dopolni njegove verze, potem se moram poglobiti v njegovo dušo.« In prav to je napravil, ko je ustvaril ilustracije, kjer se vsak posameznik lahko prepozna kot preslikava v tisti nedoločljivi osebi, ki je v pesmi predstavljena.

Tudi življenje tretjega gosta se je prav tako zgodaj širilo v področja umetnosti, poezije in glasbe. Dr. Bojan Butinar, idejni pobudnik za minuli dogodek, je iskreno in humorno delil z občinstvom: »Ujel sem se v past, ki sem jo nastavil drugim.« Svoje spoštovanje do avtorja in prijatelja je pokazal skozi recitacije izbranih pesmi Karakter in Izgnan iz nove zbirke Stopinje v pesku.

Povezovalec debate prof. dr. Bogomir Kovač je med drugim izpostavil tudi dejstvo, da družbo vedno znova zanimajo drugačnost, sporočilnost ter presek znanosti in umetnosti, ki smo mu bili priča tudi na dogodku. Namignil je, da je njihovo umetnostno udejstvovanje »morda novo poslanstvo za enega, za drugega, morda pa tudi spodbuda za občestvo«. Dogodek, kjer sta se čudovito povezala akademski intelekt in umetniški aspekt človeka, je zaključil z pesmijo Nikoli ni prepozno.

Danica Tajčman, EFnews

efnewskvadrat1


Image gallery:

Publish your comment: