EF » EFnet » Novice » Nacionalna konferenca o odpravi prekarnosti združila predstavnike države, gospodarstva, sindikatov, civilne družbe in stroke

Nacionalna konferenca o odpravi prekarnosti združila predstavnike države, gospodarstva, sindikatov, civilne družbe in stroke

30.05.2019

V organizaciji Inštituta za študije prekariata in v sodelovanju Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, Ekonomske fakultete in Pravne fakultete je v sredo, 29. maja 2019, potekala Nacionalna konferenca o odpravi prekarnosti. Največji dogodek na področju obravnave prekarnosti do sedaj je prvič v takem številu in na enem mestu združil predstavnike petih ključnih deležnikov: države, gospodarstva, sindikatov, civilne družbe in stroke.

V prvem delu konference so o posledicah, ki jih prekarnost pušča na resorjih, ki jih vodijo, spregovorila mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, Andreja Katič, ministrica za pravosodje in Rudi Medved, minister za javno upravo. Pogled na problematiko sta predstavila tudi mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade. O potrebnih ukrepih na tem področju sta spregovorila Jadranko Grlić, glavni inšpektor za delo in mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS.

V osrednjem delu konference so potekali trije vzporedni znanstveni paneli (pravni, ekonomski in interdisciplinarni), na katerih sodeluje več prek 40 raziskovalcev, profesorjev in predstavnikov civilne družbe, z namenom združitve rešitev, kot jih vidi stroka.

Na popoldanski okrogli mizi so udeleženci okrogle mize razpravljali, kako gospodarstvo odpravo prekarnosti umešča v kontekst družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Težavo prekarnega dela v Sloveniji je mogoče reševati v dialogu vseh deležnikov, pri čemer je pomembno, da bodo rešitve sprejemljive tako za delavce kot za delodajalce. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pogreša razpravo o vzrokih za prekarnost. Sam ključni vzrok zanjo vidi v togi delovni zakonodaji. Prepričan je, da bi bilo ob lažjem zaposlovanju in odpuščanju več zaposlovanja za nedoločen čas, saj da se podjetja ne bi zatekala k obvodom, kot sta najemanje agencijskih delavcev in študentsko delo. “Nikoli ne moremo z zakonodajo predpisati delodajalcem, da morajo nekoga zaposliti, če ga ne želijo. Gospodarstvo bo vedno en korak spredaj in bo našlo obvode,” je povedal minister, sicer nekdanji direktor Term Olimia, in se zavzel za uravnotežene rešitve, ki bodo sprejemljive tako za delavce kot za delodajalce. Pri tem je treba zagotoviti socialno varnost delavcev in prek inšpekcije doseči, da se bodo izigravanja kaznovala, je dodal.

Predsednik družbe BTC Jože Mermal je ocenil, da s sankcioniranjem problematike ne bomo rešili, in poudaril iskanje rešitev – tako znotraj podjetij kot na državni ravni – s pogovorom o težavah in možnih spremembah, predvsem pa z izboljšanjem medosebnih odnosov. Poudaril je, da bi se morali vodilni v podjetjih pogovarjati z zaposlenimi in spoznati vzroke za njihove morebitne težave oz. nezadovoljstvo.

Direktor podjetja BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je dejal, da se oblike zaposlitve spreminjajo in prilagajajo ter da zaradi različnih potreb – npr. po sodelovanju z zunanjimi raziskovalci – obstajajo različne oblike sodelovanja in pogodb. Je pa treba pri tem paziti, da so interesi obeh strani zaščiteni.

V okviru ekonomskega panela, ki ga je vodil dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je osrednja razprava potekala o ekonomskih ter institucionalnih vzrokih pojava prekarnih oblik dela. Razpravljavci so poudarili razliko med prostovoljno prekarnostjo, ki prevladuje v severnih državah EU (Nizozemska, Švedska in Danska) ter neprostovoljno prekarnostjo, ki velja za razširjen pojav v mediteranskih državah (Portugalska, Španija, Grčija, Slovenija, Italija). Udeleženci panela so obenem izpostavili trende prekarnega zaposlovanja v Sloveniji v primerjalni luči z drugimi državami v EU. Pri tem je diskusija vključevala tudi problematiko tehnološke zaostalosti, inferiornih oblik organizacije ter visoke davčne obremenitve dela, kot razlogov za pojav prekarizacije oblik dela. Velik poudarek so namenili prekomerni regulaciji trga dela, ki skupaj z visoko davčno obremenitvijo, mlajši segment populacije izriva iz regularnih oblik zaposlitve ter šibkemu institucionalnemu okolju kot so visoki transakcijski stroški, neučinkovito delovanje sodnih institucij ter asimetrična porazdelitev politične moči v prid skupin, ki od prekarnih oblik dela služijo zajetne ekonomske rente.

Vir: STA in FDV
Foto: arhiv FDV


Image gallery:

Publish your comment: