EF » EFnet » Novice » Evropska konferenca o energetskih izzivih prihodnjega desetletja

Evropska konferenca o energetskih izzivih prihodnjega desetletja

28.08.2019

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je med 25. in 28. avgustom 2019 odprla vrata Evropski konferenci o energetskih izzivih prihodnjega desetletja, o katerih je spregovorilo 32 strokovnjakov in predsedujočih na osmih plenarnih zasedanjih. Udeleženci konference so pregovorili o prihodnosti trga z električno energijo, obnovljivih virih energije in vključevanju aktivnih odjemalcev na trg.

Raziskovalci so svoje dosežke predstavili na 49 vzporednih sekcijah, udeležence je v ponedeljek na otvoritvi nagovorila ministrica za infrastrukturo, magistrica Alenka Bratušek, dekanja EF UL, predsedujoča konferenci prof. Nevenka Hrovatin, predsednik EZS Marjan Eberlinc kot predstavnik generalnega pokrovitelja konference in predsednik IAEE Christophe Bonnery. Ministrica je na uradnem odprtju Evropske konference spregovorila o energetskih izzivih prihodnjega desetletja in poudarila, da je energetika na pomemben razpotju, saj je na eni strani soočena z velikim napredkom digitalizacije, na drugi pa s podnebnimi spremembami. Ob tem je izpostavila pomen inovacij. Oblikovanje energetske prihodnosti bo zahtevna naloga, prav zato pa so dogodki, kot je konferenca o energetski prihodnosti, ki jo organizirajo Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko (IAEE), Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) ter Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, po njenem mnenju še bolj pomembni.

Ministrica je v nagovoru udeležence konference spomnila, da se je Slovenija leta 2018 med 125 državami na lestvici t. i. energetske trileme Svetovnega energetskega sveta uvrstila na šesto mesto. “Slovenija je med najboljšimi in načrtujemo, da bo tako tudi ostalo,” je poudarila.

Prepričana je, da bodo v bližnji prihodnosti uporabniki imeli pomembno vlogo pri proizvajanju elektrike, prav tako tudi pametna omrežja. Zavzela se je za krepitev mobilnosti in javnega prevoza ter energetsko prenovo stavb. “Nekateri ukrepi so brezplačni, v večini pa bo pot do razogljičenja tudi draga. Prav vprašanje financiranja prehoda bi moralo biti ključno,” je poudarila. Zato si bo ministrica prizadevala, da bo prehod na ogljično nevtralne vire temeljil na ohranjanju dostopnosti za vse državljane. Dodala je, da smo na zgodovinski točki za naš planet. “Lahko je govoriti o všečnih načrtih za prihodnost, odgovori pa niso vedno tako enostavni,” je sklenila.

V okviru uvodne plenarne sekcije konference o tako imenovanih 3D izzivih v energetiki (razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in digitalizacija energetskega sektorja) je spregovoril generalni sekretar Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij Laurent Schmidt. O izzivih energetsko-podnebnega svežnja EU Čista energija za vse Evropejce pa direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev Acer, Alberto Pototschnig.

Konferenca je obravnavala tudi pomen pametnih energetskih rešitev, fleksibilnost in združevanje energetskih sektorjev. Omenjene teme je predstavil Markus Graebig, projektni direktor WindNODE konzorcija v Nemčiji. Na konferenci so spregovorili tudi o prihodnosti plina, in sicer plinske infrastrukture v Evropi, vlogi utekočinjenega naftnega plina ter o geopolitičnih vprašanjih plinskega sektorja vključno z odnosi z Rusijo.

Konferenca je načela tudi vprašanja digitalizacije v energetiki: pametne tehnologije in tehnologije skladiščenja energije ter vloga umetne inteligence, masovnih podatkov in tehnologije veriženja blokov v energetiki. Pomemben poudarek v okviru plenarnega zasedanja so udeleženci namenili energetsko-podnebnim ciljem, potrebnim investicijam za energetsko tranzicijo ter ekonomskim in podnebnim vidikom elektrifikacije v prometu. Eno izmed plenarnih zasedanj je osvetljevalo prihodnji vlogi aktivnih odjemalcev ter energetski revščini in pravičnosti.

VIR: Sta

Fotografije: Mediaspeed, arhiv EFUL


Image gallery:

Publish your comment: