EF » EFnet » Novice » Prihaja nov evropski program za raziskave Obzorje Evropa

Prihaja nov evropski program za raziskave Obzorje Evropa

28.10.2019

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani pripravilo informativni dan o prihajajočem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

Po besedah prvega moža SBRA dr. Draška Veselinoviča želijo na ta način podati informacije o črpanju evropskih sredstev “iz prve roke”. Evropska unija želi v programu Obzorje Evropa, ki bo deloval v obdobju 2021-2027, popraviti “napake sedanjega programa, Obzorje 2020″, je dejal.

Po sedanjem predlogu naj bi Komisija za novi program namenila skoraj 100 milijard evrov v sedmih letih, “kar je res velik skok v finančnem smislu”. Obstoječi program Obzorje 2020 je imel na voljo okrog 80 milijard evrov.

Vendar je po njegovih besedah dejstvo, da pred dokončno odločitvijo o vrednosti programa ostaja še nekaj neznank: “Evropski proračun še ni sprejet, tudi brexit bo imel negativen učinek na evropski proračun, tako da se prava vojna za sredstva za znanost in inovacije šele začenja.”

Vseeno pa se, tako Veselinovič, ponuja “zelo veliko priložnosti tudi za slovenske deležnike”, saj želijo, da bi “čim več slovenskih institucij, inštitutov in podjetij koristilo ta sredstva”.

Predstavnica Evropske komisije Magda De Carli je medtem poudarila, da želi komisija z novim programom poskrbeti, da bo dosegel vse članice: “Obstaja poseben del Obzorja Evropa, poimenovan širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti, ki bo namenjen državam, ki nekoliko slabše delujejo na področju raziskav in inovacij.”

Za ta del bo 3,3 odstotka sredstev celotnega programa Obzorje Evropa namenjenih za financiranje ukrepov, ki pomagajo izboljšati vidnost tako imenovanih žepov odličnosti v teh državah. V ta del programa sodi 13 novih članic EU, vključno s Slovenijo, ter Portugalska in Grčija, je še pojasnila Magda De Carli.

Nasploh pa je vizija novega programa “trajnostna, pravična in uspešna prihodnost za ljudi in planet na podlagi evropskih vrednot”, je pojasnil nacionalni koordinator za program Obzorje 2020 Peter Volasko.

Zato so v programu opredeljeni trije stebri, in sicer odlična znanost, globalni izzivi in evropska industrijska odličnost ter inovativna Evropa, hkrati pa program uvaja tudi tako imenovane misije, ki naj bi integralno naslavljale družbene izzive Evrope.

V predlogu so opredelili pet misij, in sicer: podnebne spremembe, vključno z družbeno transformacijo, zdravljenje raka, zdravi oceani in morja ter obalne in notranje vode, pametna, podnebno nevtralna mesta ter zdrava zemlja in hrana.

Volasko je ob tem pojasnil, da več držav opozarja, da je področje družboslovja in humanistike premalo prisotno kot posebno področje tako v programu Obzorje 2020 kot tudi v prihodnjem programu Obzorje Evropa.

“V drugem stebru bodočega programa je precej prostora za družboslovje in humanistiko. Res pa je, da razpisi, ki so označeni za družboslovce in humaniste, niso dovolj.”

Slovenija je po njegovih navedbah skupaj z Italijo pravzaprav najmočnejša zagovornica tega področja: “V zadnjih 10 letih prihaja do spoznanja, da imamo premalo refleksije – tako strateške kot na ravni politik in izvedbe – kako uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali na strateški ravni in kakšna je evropska dodana vrednost okvirnih programov.”

Pri teh ocenah je vloga družboslovja in humanistike po Volaskovih besedah bistvena: “Ves čas tudi zastopamo slovenska stališča, da je treba vlogo humanistike in družboslovja kot ključne reflektivne raziskovalne dejavnosti krepiti, saj je to nenazadnje eden izmed najpomembnejših delov evropske identitete in tudi prednosti Evrope pred drugimi kontinenti.”

Kot je še pojasnil, je Slovenija pri definiciji misij oziroma poslanstev, na katera se bo program osredotočal, prispevala k vključiti družbene transformacije. “Seveda je ta tema povezana s podnebnimi spremembami in krožnim gospodarstvom, vendar menim, da gre za okno priložnosti, skozi katero lahko uveljavimo družboslovno in humanistično refleksijo.”

Sicer pa se na uvajanje programa EU pripravlja že od letošnjega poletja, ko so začeli sodelovati z državami članicami, drugimi deležniki ter javnostjo. Trenutno potekajo pogovori z novim Evropskim parlamentom, hkrati pa se čaka na ustoličenje nove Evropske komisije. Nato pa v naslednjem letu pred zagonom programa leta 2021 sledi še postavljanje delovnega programa za Obzorje Evropa.

Udeležence sta uvodoma nagovorila tudi dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Metka Tekavčič ter državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, potekala pa je tudi okrogla miza s predstavniki slovenskih strateških razvojno inovacijskih partnerstev, ki so razpravljali o pomenu vključevanja slovenskih raziskovalcev, inovatorjev in gospodarstva v mednarodna razvojna partnerstva.

VIR: STA
Foto: Bor Slana, STA


Publish your comment: