EF » EFnet » Novice » Osrednja konferenca | Lahko bi bili regijski zgled pregona korupcije

Osrednja konferenca | Lahko bi bili regijski zgled pregona korupcije

21.11.2019

Na osrednjem dogodku v okviru mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah so v sredo, 20. novembra, na Ekonomski fakulteti spregovorili tudi v številkah. Po podatkih Svetovne banke v globalu v žepih skorumpiranih oseb na leto ponikne milijarda dolarjev podkupnin, skupni stroški korupcije pa so po ocenah 2,6 bilijona dolarjev, kar je 4 odstotke svetovnega BDP. Kaj pa Slovenija? Iz poročila evropske stranke zelenih izhaja, da v Sloveniji zaradi korupcije izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto, kar je 8,5 odstotka BDP. Na Hrvaškem je še slabše, na leto izgubijo 8,5 milijarde evrov ali 13,5 odstotka BDP. Številke, ki jih je na današnji osrednji konferenci na to temo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nanizala odgovorna partnerica v svetovalni družbi Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj, dokazujejo, da naša država nikakor ni imuna na korupcijo in prevare. Nasprotno. V Sloveniji bi izgubljene milijarde po hitrem preračunu Žibret Kraljeve zadoščale za en letnik študija za prav vse študente vseh štirih univerz v Sloveniji. S tem zneskom bi podvojili slovenski zdravstveni proračun, če bi ga razdelili med državljane, pa bi vsak dobil 1700 evrov.

Po indeksu zaznave korupcije, izračunava ga Transparency International (TI), je Slovenija sicer na 36. mestu med 180 državami, kar ni videti tako slabo. A s tem ne moremo biti zadovoljni. »Upoštevaje okoliščine in okolico, s katero se primerjamo, bi lahko bili zgled ostalim državam v regiji, lider na tem področju,« je prepričana Žibret Kraljeva.

O tem, kakšna je mednarodna percepcija korupcije v Sloveniji, pa je na današnji konferenci govoril Gregor Pirjevec, višji nadzornik za omejevanje korupcije na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Pri analizi stanja je vsekakor treba ločevati med zaznavo korupcije, ki je subjektivna, in objektivnimi podatki. Gre za kontrast, ki je Pirjevca spodbudil k razmišljanju o tem, ali lahko ankete, osebne zaznave in ocene podajo zanesljivo informacijo o dejanskem stanju. Ne povsem.

Zaznava korupcije je v Sloveniji visoka. Za merjenje mednarodne zaznave korupcije v Sloveniji se uporabljata dva mehanizma pod okriljem TI, indeks zaznave korupcije CPI in svetovni barometer korupcije. Razlika med njima je v tem, kako se pridobivajo podatki v posameznih državah.

Najviše na lestvici CPI je bila po zadnjem merjenju (leta 2018) Danska z 88 točkami (0 točk pomeni najvišjo korupcijo, 100 točk pa izkazuje povsem »čisto državo«), točko manj je dobila Nova Zelandija, Finska, Švica, Švedska in Singapur pa so si s 85 točkami delili tretje mesto. Slovenija je dosegla 60 točk, in je, kot rečeno, ne 36. mestu.

Zanesljivost indeksa po Pirjevčevem prepričanju ne more biti popolna; a primer pri nekaterih skandinavskih državah, ki dosegajo najvišja mesta, niti znane velike korupcijske afere niso kaj dosti vplivale na indeks zaznave korupcije in njihovo visoko uvrstitev na lestvici. »Pojav korupcije je preveč kompleksen, da bi se ga dalo zreducirati na dvomestno število,« je ob tem prepričan govorec, »druga slabost indeksa pa je, da ne vključuje zasebnega sektorja.«

Drugi mehanizem, svetovni barometer korupcije, pa je največja svetovna anketa o korupciji. V zadnji je sodelovalo okoli 160.000 anketirancev (posameznikov iz splošne populacije, ker gre za strogo osebno zaznavo korupcije) iz 119 držav, tudi Slovenije. Na vprašanje, ali je korupcija eden od treh največjih problemov v državi, je na primer v Sloveniji kar 59 odstotkov anketirancev odgovorilo pritrdilno. Da so koruptivni poslanci, jih je menila četrtina, 77 odstotkov pa, da je država neučinkovita v boju s korupcijo.

Zanimivo je, da smo v tem pogledu Slovenci do države med bolj kritičnimi, češ da je zelo skorumpirana, ko je treba odgovarjati na konkretna vprašanja, na primer, ali ste v korupciji že kdaj aktivno sodelovali pri dajanju ali sprejemanju podkupnine, pa se kot posamezniki razglašamo za čiste. To je vsekakor past pri preverjanju zaznave korupcije.

Število prijav na KPK je zadnja leta občutno upadlo. Ker je korupcije manj? Ne nujno. Možno pa je, da so se ljudje bolje seznanili s tematiko in ne prijavljajo več dejanj, ki ne sodijo sem. Zaznan pa je porast prijav primarno pristojnim organom, npr. inšpekciji.

Ocenjevanje države s strani mednarodnih institucij po drugi strani kaže, da Slovenija še vedno razmeroma dobro kotira, velja za relativno urejeno državo, z nekaj specifikami in posledičnimi priporočili.

In kaj vse vpliva na zaznavo korupcije? Pirjevec: prenormiranost (Slovenija je država predpisov), stanje v sodstvu (dolgotrajnost postopkov, veliki razvpiti primeri pogosto padejo), stanje v zdravstvu in drugih sistemih ter mediji s svojim nenehnim poročanjem o aferah.

V nadaljevanju konference je bilo govora o tveganju prevar pri bančnem poslovanju, o mednarodnih izkušnjah s preprečevanjem in odkrivanjem goljufij in o pomenu ozaveščanja in prijavljanja nepravilnosti v boju proti korupciji.

Vir: DELO


Publish your comment: