EF » EFnet » Novice » Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2019

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2019

19.12.2019

Na Univerzi v Ljubljani so predstavili najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2019. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki praznuje stoletnico obstoja, v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v luči stoletnice spomnil, da je bil že prvi rektor Univerze v Ljubljani, matematik dr. Josip Plemelj, močno predan raziskavam: »Z rešitvijo Riemann-Hilbertovega problema leta 1908 in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike v začetku 20. stoletja. Ko je leta 1919 postal prvi mož novoustanovljene univerze, je zaradi svojega slovesa pritegnil domače in tuje izobražence ter znanstvenike. Raziskovalna dejavnost je tako od samega začetka vpeta v delovanje Univerze v Ljubljani.« Po številu raziskovalnih projektov se danes Univerza v Ljubljani uvrščamo v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13). Je tudi edina slovenska univerza s pridobljenimi projekti Evropskega raziskovalnega sveta, znanstveniki Univerze v Ljubljani se uvrščajo v sam svetovni vrh. »Od skromnih začetkov smo torej prišli zelo daleč, predvsem zaradi raziskovalne dejavnosti. Čeprav je jasno, da je raziskovalno delo eden od temeljev za razvoj družbe in države, pa imamo ves čas občutek, da se država tega ne zaveda, kar izkazujejo finančna sredstva, ki jih namenja za raziskovanje. Kljub temu naša univerza krepi raziskave, saj dobro vemo, da lahko le z ustvarjanjem novega znanja študentom ponudimo tisto, česar ne morejo dobiti drugje,« je še dejal rektor.

Letošnja osrednja govornica na predstavitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani je bila mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Janja Mirtič, prejemnica štipendije L’Oréal-Unescovega programa Za ženske v znanosti, namenjene obetavnim mladim slovenskim raziskovalkam na začetku kariere. V okviru svojega doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani razvija nove in napredne dostavne sisteme za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije. V svojem govoru je podarila dve stvari; pomen vzornikov in približevanje znanosti laični javnosti. »Sama sem imela v času izobraževanja veliko srečo, da sem bila obkrožena s številnimi odličnimi in odločnimi ženskami – učiteljicami, profesoricami in mentoricami. To me je spodbudilo, da sledim njihovemu zgledu, in vedno sem si prizadevala povzemati njihove najboljše lastnosti: modrost, radovednost, odločnost, a vseeno prijaznost in človeškost. Še posebej bi rada omenila pokojno mentorico prof. Sašo Baumgartner, profesorico Farmacevtske tehnologije, področja, na katerem zdaj raziskujem tudi sama. Prof. Baumgartnerjeva je vedno predavala s strastjo in nam, študentom, vedno kazala praktične primere, s čimer je težko dojemljive koncepte naredila bolj plastične in tako lažje razumljive. Bila je tudi ena redkih profesoric, ki nam je predstavljala svoje raziskovalne rezultate, težave pri raziskovanju, razliko med ‘primeri iz knjige’ in dejanskimi rezultati. S tem je pokazala realno plat raziskovanja in tako poudarila, da so negativni rezultati prav tako rezultati ter da se je iz vsakega poskusa moč naučiti nekaj novega, kar na koncu vodi do uspešnega raziskovalnega dela,« je dejala Mirtičeva. Poudarila je tudi promocijo znanosti in znanstvenih dosežkov v splošni javnosti: »V času, ko vsi radi zategujejo pas stvarem, ki jih ne razumejo, je naša dolžnost, da sami izpostavimo pomembnost in pomen tega kar delamo.« Kot je dejala Mirtičeva, je dolžnost vseh tistih, ki so posvetili življenje napredku znanosti in družbe, da svojo ljubezen do raziskovanja aktivno in s strastjo širijo med mlajšimi generacijami in v javnosti. 

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2019 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, izkazano s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Z naše fakultete je bil predstavljen prispevek prof. dr. Mihe Škerlavaja kot viden prispevek k znanju o stalnem inoviranju.
AVTORJI: Miha Škerlavaj (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), Spencer Harrison (INSEAD), Arne Carlsen (BI Norwegian Business School)

Foto utrinke s podelitve si lahko ogledate tukaj.

Avtor vseh fotografij je Foto studio NORA


Publish your comment: