PKP Digital: Kje naj podjetja iščejo sredstva EU za svoje zelene in razvojne projekte
Avtor: Teja Grapulin
Realnost, ki jo kroji svetovna pandemija, je med drugim korenito spremenila tudi gospodarsko okolje. »To je stresni test, ki bo pokazal, kako prilagodljiva so naša podjetja, kako se lahko učinkovito prilagajajo novi normalnosti, ko ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih treh, šestih mesecih,« je v okviru okrogle mize Katera sredstva EU so na voljo za financiranje projektov za zeleno in digitalno preobrazbo podjetij in kako priti do njih? na digitalni Poslovni konferenci Portorož poudarila dr. Sandra Damijan, raziskovalka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V takšnih razmerah je za podjetja toliko pomembneje, da vedo, kje je mogoče dobiti različne oblike spodbud, skratka, kje je denar, kje je mogoče dobiti financiranje za svoje projekte in kako biti pri tem uspešen.
Od zelenega dogovora do načrta za okrevanje
Da bi bili uspešni pri pridobivanju sredstev iz EU, je treba razumeti, kakšne projekte Unija podpira. V ospredju je vsekakor evropski zeleni dogovor, ki vsebuje akcijski načrt – ta opisuje potrebne naložbe, ki bodo omogočale prehod v podnebno nevtralnost do leta 2050. Za dosego tega cilja bodo podpirali naložbe v do okolja prijazne tehnologije, industrijo za inovacije, uvajanje čistejših, cenejših in bolj zdravih oblik zasebnega in javnega prevoza, dekarbonizacijo energetskega sektorja, povečanje energijske učinkovitosti stavb ter delo z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.
Za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest je EU vzpostavila poleg novega večletnega finančnega okvirja še tako imenovani načrt EU za okrevanje (Next Generation EU), ki je vreden 750 milijard ter namenjen naložbam v zeleno, digitalno in odporno Evropo, je poudarila Ana Stanič, odvetnica in ustanoviteljica londonske družbe E & A Law Limited. Sloveniji je tu na voljo skupaj 5,7 milijarde evrov, od tega 2,1 milijarde za nepovratna sredstva, preostanek pa za povratna. Temelj za črpanje teh sredstev je slovenski načrt za okrevanje in odpornost. »Slovenija lahko ta sredstva porabi za uresničitev svojih strateških projektov,« je poudarila Staničeva.
Do denarja EU prek države ali neposredno v Bruslju
Podjetja se za denar za svoje projekte lahko potegujejo prek dveh vrst razpisov: posrednih, kjer do evropskega denarja pridejo tako, da se prijavijo na državne razpise in tako prejmejo spodbude, lahko pa se prijavijo neposredno na razpise, ki jih objavljajo različne institucije evropske komisije, je povedala Staničeva.
Kot posredna je poudarila prav sredstva, do katerih je Slovenija upravičena prek načrta za okrevanje. Vlada naj bi ta načrt do konca leta posredovala v Bruselj, evropska komisija naj bi ga potrdila do konca aprila 2021. »Zdaj imajo podjetja priložnost, da vladi predstavijo svoje strateške projekte, ki so pripravljeni na izvedbo in bi jih lahko vključila v načrt.«
Poleg teh bodo na voljo še sredstva iz večletnega finančnega okvirja EU 2021–2027, to so kohezijska sredstva. Za kohezijo bo Slovenija imela na voljo 2,9 milijarde evrov. Tukaj gre za sredstva, ki jih upravlja država, ta denar dodeljuje prek neposrednih potrditev ali pa razpisov.
Potem so tu še možnosti za pridobitev financiranja neposredno pri evropskih institucijah. V okviru Junckerjevega naložbenega načrta je bil vzpostavljen Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). »V okviru EFSI, ki se letos končuje, je bila Slovenija dokaj uspešna, upajmo, da bo v programu Invest EU, ki gradi na modelu predhodnika, bolj uspešna,« je dejala Staničeva. V okviru tega je Bruselj omogočal jamstva za, denimo, večje infrastrukturne projekte, tudi za večje naložbe podjetij. »Pri tem skladu je glavni partner Evropska investicijska banka (EIB), na voljo je res veliko denarja, usmerja se v trajnostne naložbe, infrastrukturo, digitalizacijo.«
Staničeva je omenila še sklad Innovation Fund, ki je eden največjih programov za financiranje demonstracij na področju inovativnih nizkoogljičnih tehnologij na svetovni ravni. »Konec leta bo objavljen razpis za manjša podjetja, zato je smiselno, da se pozanimajo o možnostih, ki jih prinaša ta razpis.«
Nekatera podjetja so bila uspešna v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020, tega bo prihodnje leto nasledil program Obzorje Evropa. Program podpira raziskovalne projekte, iskanje rešitev na področju družbenih izzivov, spodbuja pa tudi inovativna mala in srednja podjetja.
Potem je tu še program Instrument za povezovanje Evrope (CEF), ki je namenjen infrastrukturnim projektom.
Kako lahko pomaga EIB
Francesco Ferrero, vodja pisarne EIB v Ljubljani, je predstavil to institucijo, njeno delovanje in primere projektov, ki jih financira. Evropska investicijska banka je posojilna institucija Evropske unije, ki si prizadeva uresničiti evropski potencial za delovna mesta in gospodarsko rast, podpreti ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb ter uveljaviti politike EU zunaj EU. S posojili podpira projekte, ki omogočajo uresničitev ciljev EU. EIB ponuja tri vrste storitev, in sicer kreditiranje, mešano financiranje, ki omogoča strankam, da finančna sredstva EIB kombinirajo z dodatnimi naložbami, ter svetovanje in tehnično pomoč, da se naložbe kar najbolje obrestujejo.
Banka sprejema odločitve o najemanju in dajanju posojil na podlagi ocene posameznega projekta in glede na možnosti, ki jih ponujajo finančni trgi. Za posojila znotraj EU je določila posebna prednostna področja, ta so: projekti na področju ohranjanja okolja, prehod na nizkoogljične tehnologije, do okolja prijazno gospodarstvo, ohranjanje in zaščita narave, infrastrukturni projekti, krepitev kompetenc in inovacij, podpora MSP, kohezija ter razvoj.
Ferrero je še predstavil dva primera podpore projektom. Tako je EIB skupaj z evropsko komisijo podprla družbo ArcelorMittal. S posojilom 75 milijonov evrov so podprli dva projekta te družbe, ki sta skupaj vredna 215 milijonov evrov. Projekta naj bi v prvi fazi zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 350 tisoč ton na leto. Gre za zmanjšanje, ki je enakovredno količini izpustov, ki jih v enem letu proizvede 250 tisoč avtomobilov.
Drug primer je financiranje visoko inovativnega podjetja Magazino Robotics. EIB je podjetje z 12 milijoni evrov podprla razvojno-raziskovalne dejavnost startupa, ki razvija robotske rešitve za skladišča in logistiko v proizvodnji. Kar zadeva slovenske projekte, je Ferrero dejal, da si želijo, da bi jih bilo med financiranimi več.
Kako iskati primerne razpise
Podjetja se dobro pozanimajte, katere oblike financiranja in ukrepi so na voljo, kakšna je razlika med njimi, ali gre za posredne oblike financiranja s sredstvi EU ali neposredne, svetuje Ana Stanič. »Dogaja se preobrazba celotnega gospodarstva, prizadevanja gredo v smer trajnostnih projektov, na voljo je veliko denarja. Treba se je dobro pripraviti, smiselno je najeti svetovalce, da boste lahko izkoristili vse možnosti.« Ob tem je v primeru pomoči, ki jih dodeljuje država, treba biti pozoren na to, za katero shemo pomoči gre, saj je treba paziti na kumulacijo.