Raziskava Ekonomske fakultete na PKP Digital: Kako je epidemija vplivala na slovensko gospodarstvo
Avtorica: Lana Dakić
Raziskava Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je pokazala, da velika večina slovenskih podjetij (več kot 90 odstotkov) pričakuje negativen ali zelo negativen vpliv epidemije koronavirusa na gospodarstvo, je danes na digitalni Poslovni konferenci Portorož povedal prof. dr. Matjaž Koman iz ljubljanske Ekonomske fakultete. Najbolj pesimistični so menedžerji v malih in srednjih podjetjih. Sodelujoči v anketi pričakujejo, da bo kriza trajala 20 mesecev, nekaj več kot polovica jih pričakuje tudi zmanjšanje števila zaposlenih (predvsem v majhnih podjetjih). Anketo so med 200 menedžerji in 2.444 zaposlenimi izvedli v oktobru, pred začetkom drugega vala koronavirusa.
Več kot polovica podjetij bo zmanjšala vlaganja v raziskave in razvoj
Podjetja pričakujejo več kot 60-odstotni upad povpraševanja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, prav tako pa več kot 60 odstotkov podjetij napoveduje zmanjševanje vlaganj v raziskave in razvoj (najbolj v storitvenih dejavnostih), kot tudi v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih.
Na področju stroškov dela bodo podjetja najpogosteje zmanjševala stroške usposabljanja zaposlenih (47,5 odstotka), zaposlenim ukinjala ugodnosti (41,5 odstotka), odpovedovala pogodbe z zunanjimi izvajalci (agencijskimi delavci, študentsko delo) (40 odstotkov). Približno četrtina vprašanih podjetij bo nižala plače.
Sicer so v prvem valu epidemije podjetja med ukrepi najpogosteje uporabljala delo od doma (60 odstotkov), subvencionirano čakanje na delo (več kot polovica vprašanih podjetij je to možnost koristila v sklopu prvega protikoronskega paketa, delež pa se je pri nadaljnjih paketih znižal na tretjino oziroma dobro četrtino). Po ukrepu skrajšanega delovnega časa je poseglo 19 odstotkov vprašanih podjetij.
Hitra prilagoditev dela od doma, a izziv, kako zadržati produktivnost
Slovenska podjetja so se na prvo zaprtje javnega življenja spomladi odzvala razmeroma hitro. Delež ljudi, ki so delali na daljavo vsak dan, se je povečal kar za šestkrat v obdobju med marcem in koncem maja. Pri organizaciji dela v času epidemije so se podjetja najpogosteje srečevala z izzivom, kako izboljšati produktivnost (59 odstotkov), je povedal Koman.
Med izzivi, s katerimi so se soočala podjetja pri organizaciji dela na daljavo oziroma od doma, so tako bili zadržanje in povečanje produktivnosti, soočanje s tveganji, psihično zdravje zaposlenih, zmanjševanje prihodkov, vzdrževanje družabnih stikov, delo v timih in inovativnost. Med ovirami pa so anketiranci poleg neprimernosti dela za opravljanje od doma opozorili predvsem na pravni vidik in tehnološke kompetence zaposlenih. Slednje so poleg ustreznih programskih rešitev predstavljale veliko oviro tako v velikih kot majhnih podjetjih. Zaposleni pa so izpostavili tudi pomanjkanje zaupanja.
Po dejavnostih so bili bolj zadovoljni tisti zaposleni, ki delujejo v okviru panog oskrbe z električno energijo, vodo in preostalih storitev saniranja okolja, dejavnosti finančnih in zavarovalnih storitev in javne uprave. Izrazito slabše zadovoljni pa so bili z delom od doma zaposleni v logistiki, turizmu, telekomunikacijskih in informacijskih dejavnostih in drugih poslovnih dejavnostih.
Več razmišljanja o službi in več stresa med zaposlenimi
Med prvo epidemijo se je delež tistih, ki so delali manj kot 30 ur na teden, povečal kar na četrtino, največ v panogah turizma, trgovine in izobraževanja, je pokazala še raziskava EF. Prav tako pa se je delež tistih, ki so delali več kot 50 ur na teden povečal na 11 odstotkov (pred epidemijo jih je bilo 7,6 odstotka), pri čemer se z nadpovprečnimi obremenitvami spet srečuje del zaposlenih v panogi trgovine, izobraževanja in, po pričakovanju, zdravstva. Delež zaposlenih, ki poročajo o več kot 50-urnem tedenskem delavniku, je ostal visok tudi po epidemiji, je izpostavil Koman.
Kot je še povedal na digitalni Poslovni konferenci Portorož, so zaposleni precej bolj razmišljali o službenih obveznostih tudi v prostem času, petina je bila vedno ali pogosto preveč utrujena, da bi lahko opravila tudi druge družinske obveznosti ali preživela dovolj časa z družino. Raven stresa pa je bila precej manjša pri tistih zaposlenih, ki so lahko sami odločali, ali bodo delali od doma ali v podjetju.
“Potrebujemo novo zakonodajo za delo na daljavo”
Koman je še izpostavil, da bi država morala sprejeti novo zakonodajo, ki bi urejala delo od doma oziroma na daljavo, med drugim bi po njegovem morali vključiti tudi “pravico delavca do odklopa”, kot jo poznajo v nekaterih drugih državah (Belgija). Zdajšnje razmere so po njegovem lahko podlaga za oblikovanje bolj vključujoče in vzdržne ekonomije ob ustrezni podpori države.
Prav tako bi morala država po mnenju Komana imeti večjo vlogo pri kritični javni infrastrukturi in visoko tveganih projektih, ki so v dolgoročnem javnem interesu, javne agencije pa bi morale postati bolj zavzeti poslovni partner.
Zmagovalci in poraženci prvega vala koronakrize
Študenti IMB programa na ljubljanski Ekonomski fakulteti Nika Drobnič, Peter Suhodolčan in Julija Barbič pa so podrobneje predstavili vpliv koronavirusa na gospodarstvo. Kot ugotavljajo, je koronakriza najbolj prizadela panoge: turizma oziroma gostinstva, transporta, avtoindustrije in maloprodaje (denimo modna industrija), medtem ko se je v tem obdobju povečalo povpraševanje v IKT-panogi, finančni industriji in spletni prodaji.
Ustavitev javnega življenja najbolj negativno vpliva na turizem, fizične trgovine (ki se bodo morale še bolj osredotočiti na spletno poslovanje) , gradbeništvo ter promet in logistiko, še ugotavljajo študenti. Na drugi strani bo še naprej cvetela spletna prodaja, IKT, finančna industrija (saj se pričakuje povečanje najemanja posojil) in lokalni pridelovalci hrane. V avtomobilski industriji pa je koronakriza lahko tudi priložnost, saj lahko slovenski dobavitelji vskočijo ob disrupcijah v dobavni verigi.
Predstavili so tudi uspešna primera spopadanja s koronakrizo: podjetji Adria Mobil, ki se želi pozicionirati kot vodilni substitut za hotelske in druge nastanitve, in Lotrič meroslovje, ki se je hitro prilagodil novim razmeram s povečanim preverjanjem kakovosti, sodelovali pri razvoju medicinskih respiratorjev …
Foto: Arhiv finance.si