EF » EFnet » Novice » Velimir Bole: Vprašanje je, koliko je podjetij, ki so de facto že mrtva

Velimir Bole: Vprašanje je, koliko je podjetij, ki so de facto že mrtva

13.11.2020

Avtor: Jurij Šimac

Kakšen bo upad BDP letos, kako bo prihodnje leto in kaj pomeni dodaten mesec zapiranja države? In še: kako se je Slovenija izkazala v prvem valu v primerjavi z drugimi državami.

»Če bodo omejitve sedanje ostrine ostale do konca novembra, za letos pričakujem od 7,9- do 8,2-odstotni upad BDP. Prihodnje leto bi bila rast lahko 4,7-odstotna, a le, če ne bo vnovičnega znatnega omejevanja socialnega mreženja. Vsak mesec zaprtja s spomladansko ostrino bi zmanjšal letno rast v 2021 za približno 1,5 odstotne točke,« je na digitalni Poslovni konferenci Portorož povedal ekonomist Velimir Bole.

Vse dosedanje napovedi, pravi Bole, imajo predpostavko velikega odboja. »Vprašanje je, koliko je skrite škode, ki je nastala. Koliko je podjetij, ki so de facto že mrtva. Koliko je podjetij, ki se kljub podporam ne bodo več pobrala. Odboj je bil možen po prvem valu, kazalo je, da do njega prihaja. Po drugem valu pa … vprašanje, koliko podjetij bo kljub cepivu, in tudi če ne bo novih omejitev, koliko bo takih, ki bodo preživela, še zlasti v storitvenem sektorju.«

Kriza bo postala podobna finančni krizi iz leta 2008

»Zdaj, ko se bo kriza razvijala, bosta postajali obe krizi bolj podobni. Banke bodo začele ugotavljati, da jim začenjajo rasti slaba posojila, in na koncu si bosta krizi precej bolj podobni, kot sta si bili na začetku. Glavno vprašanje je, kdaj bo prišlo do spremembe v orientaciji centralne banke. To bodo narekovale tako imenovane varčne države. Ko bodo ocenile, da so gospodarstva dovolj trdna, bodo poskušale ustaviti intervencijo ECB. In takrat se bo pojavil problem držav, ki so prezadolžene – ne bodo se mogle več zadolževati,« meni Bole.

Kako se je Slovenija doslej izkazala v primerjavi z drugimi? Slabo

Bole ugotavlja:

  • Ukrepanje države v prvem valu pandemije je bilo v Sloveniji precej manj učinkovito kot v varčnih državah (pa tudi manj kot v povprečju evrskega območja).
  • Pri manjši ostrini administrativnih ukrepov je Slovenija povečala fiskalne izdatke za skoraj še enkrat bolj, kljub temu pa je brezposelnost zrasla bolj, aktivnost pa upadla celo precej bolj kot v varčnih državah (v povprečju v Sloveniji za 8,3, v varčnih državah pa za 5,6 odstotka). Sočasno sta se tako javnofinančni primanjkljaj kot dolg vseh sektorjev v Sloveniji povečala za skoraj še enkrat toliko kot v varčnih državah.

Prepozno in slabo pripravljeno ukrepanje države prek denarne politike je bil (poleg okornosti fiskalnih ukrepov in velike odprtosti gospodarstva) verjetno eden od glavnih razlogov za manj učinkovito ekonomskopolitično ukrepanje države v prvem valu pandemije, ocenjuje Bole. To podkrepi z grafi:

tab3 tab2 tab1

Foto: Jernej Lasič


Image gallery:

Publish your comment: