Študiram. Inoviram. Lucijan Cokan, Ruff unbeatable mask hoodie
Skozi intervjuje “Študiram. Inoviram.” predstavljamo zgodbe inovativne start-up zgodbe študentov Ekonomske fakultete. Na vprašanja tokrat odgovarja Lucijan Cokan.
Labirint predavalnic na EF te že nekaj minut pošilja od enih do drugih vrat in nikakor ne moreš najti pravega prostora. Končno se odločiš odpreti neka vrata, v upanju, da so prava, nakar se vate zazre na desetine presenečenih oči. Po trenutku neprijetne tišine te nagovori odločni glas, ”Oprostite, vi pa ste…?”
”Oh Romeo, oh Romeo”… Ah počakaj, ta vrata pa res niso prava. Kot sem se morda izdal sem od petega letega sanjal o Hollywoodu, slavi, denarju… Če bi me pred pol leta vprašali, kaj bom študiral, bi bil zagotovo moj odgovor igra in pretekli jaz bi se verjetno križal, da sem pristal na Ekonomski fakulteti. Ampak kot tolažilno pravi moj prijatelj Shakespeare: ”Cel svet je oder in mi smo zgolj igralci.”
Komaj zapustiš fakulteto, že v atriju srečaš sošolca, ki je očitno pozabil masko in se pred vstopom trudi rešiti nastalo težavo s kombinacijo raznih oblačil. ”Imaš morda boljšo rešitev?” te pričakujoče vpraša.
Lahko ti posodim masko, ki jo že tri tedne nosim v žepu, a verjetno je korona že bila na maski, ampak se je zaradi nehigienskih razmer skrila. Po drugi strani pa imam boljšo in dolgotrajnejšo rešitev. Ruff Unbeatable Mask Hoodie. In ne, to ni vesoljska obleka, ampak tvoja rešitev, da NIKOLI več ne boš pozabil maske, ker boš masko zmeraj imel na sebi. Poleg tega, da boš pazil nase, boš pazil tudi na okolje, saj dnevne maske povzročajo ekološko katastrofo. Aja, in a sem omenil, da dobiš v tem hoodie-ju tudi zastonj zavarovanje za tvoj predragi telefon? Zahvali se inovaciji ˝double-pocket˝, ki zagotavlja, da ti telefon nikoli ne pade iz hoodie-ja.
Pogovoru se z zanimanjem pridruži tudi skupina njegovih prijateljev in eden ustreli kot strela z jasnega, ”Le kako si se tega spomnil!?”
Čakalne vrste na poštah te dni so prav kaotične. V poslovalnice se spušča se eden po eden. In nekega dne v aprilu sem čakal na pošti v dolgi vrsti. Po 20 minutah, ko sem končno bil na vrsti, sem ugotovil, da pri sebi nimam maske. Preden sem se v mislih razjezil, se mi pogled preusmeri na moj pulover, ki je imel dolg izrez pri ovratniku. Za silo si z roko priprimem izrez ovratnika in si zaščitim svoje dihalne poti in uspešno opravim moj opavek na pošti brez večjih težav. V mislih se mi porodi prva ideja o integriranih oblačilih, torej o nekakšnem puloverju, ki bi imel nase prišito masko. Nato pridem domov in predstavim idejo svojim staršem, ki se ukvarjajo z modo že 25 let. In vse ostalo je zgodovina.
Odpraviš se domov in si tik pred tem, da odklopiš za danes, ko se ti v mislih pojavi še eno vprašanje, ”Kakšna je prihodnost za Ruff unbeatable mask hoodie?
Ruff je preživel že 2. svetovno vojno (bil je edini bik, ki je delal na kmetiji mojega dedka, kjer je bilo 16 otrok, ta bik pa je pomagal nahraniti celo družino in premagal lakoto med vojno), tako da mislim, da bo premagal tudi vojno z virusom. Želimo si, da bi se z našimi hoodie-ji približali nekakšni ”sprejemljivi novi realnosti”. Torej, da bo nošenje mask še lažje, obenem pa bomo skrbeli, da ne onesnažujemo našega planeta. Velik problem nam je na začetku predstavljala izdelava hoodie-jev, zato smo razmišljali o kampanji na Kickstarterju, kjer bi si zagotovili sredstva za izdelavo. Na srečo smo ta problem rešili in naši Mask Hoodie-ji so tako že v izdelavi. Prav tako pa si jih lahko predhodno rezervirate.
Končno sediš na avtobusu in lahko si rečeš, da je bil dan do sedaj kar uspešen. Med razmišljanjem pa ti misli prekine vprašanje iz pogovora na sosednjih sedežih, ”Če bi lahko nekomu zastavil 3 pomenljiva vprašanja, kaj bi si želel vedeti, od koga in zakaj?”
Iskreno, ne glede na to, kako mamljivi bi bili odgovori, si jih ne bi želel vedeti. Zakaj ne? Zato, ker če bi dobil odgovore na svoja tri vedoželjna vprašanja, kaj bi to pomenilo zame? Za določena vprašanja je bolje, da trenutno ne poznamo odgovore nanje, temveč da se sami približamo neki resnici. Da poenostavim, važna je pot. In kot pravi National Geographic: ”If you don’t go, you don’t have a story to tell” (Če se ne odpraviš, ne moreš povedati svoje zgodbe«).