Srečanje vodstva Univerze v Ljubljani z vodstvom Ekonomske fakultete
V četrtek, 3. februarja 2022 so se člani vodstva Ekonomske fakultete sestali z rektorjem, prof. dr. Gregorjem Majdičem in člani vodstva Univerze v Ljubljani: predsednikom Upravnega odbora UL prof. dr. Emilom Erjavcem, prorektorico prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat, prorektorjem prof. dr. Antonom Ramšakom, prorektorjem prof. dr. Boštjanom Markolijem, glavnim tajnikom, gospo Mihaelo Bauman Podojsteršek, univ. dipl. ekon. in pomočnico rektorja mag. Kristino Plavšak Krajnc. Na strani Ekonomske fakultete so se pogovora poleg dekanje, prodekanov in glavnega tajnika udeležili še predstojnica Enote za znanstveno raziskovalo dejavnost Rebeka Koncilja Žgalin, spec., predstavnica za odnose z javnostmi dr. Dušica Vehovar Zajc in pomočnik tajnika za pravne zadeve Aljaž Kotar Mlakar, univ. dipl. prav.
Srečanje je potekalo v konstruktivni razpravi in izmenjavi mnenj glede temeljnih strateških usmeritev in vprašanj delovanja Univerze v Ljubljani in njenih članic. Vodstvi sta posebno pozornost namenili tudi aktualnim vprašanjem izvajanja študijskega procesa zaradi izzivov, ki jih prinaša trenutna epidemiološka situacija. Rektor in člani njegove ekipe so se podrobno seznanili s tremi glavnimi stebri delovanja fakultete: študijsko dejavnostjo, raziskovalno dejavnostjo in prenosu znanja ter sodelovanju s poslovno in širšo družbeno skupnostjo.
Po uvodnem nagovoru dekanje je rektor v svojem uvodu poudaril, da je Univerza v Ljubljani ne le največja visokošolska izobraževalna inštitucija, ampak tudi največja znanstvenoraziskovalna institucija v Sloveniji, za katero si bo prizadeval, da se poglobi njena interdisciplinarnost in sodelovanje ter povezovanje med članicami. Glavni izziv naše univerze vidi v prenosu kakovostnega znanja v družbo in v večjem prepoznavanju univerze in njenih članic v mednarodnem prostoru.
Na področju študija je rektor izpostavil željo po več povezovanja in sodelovanja med članicami univerze, kar bi omogočalo večjo in lažjo prehajanje študentov med izbirnimi predmeti članic. Dotaknil, se je tudi pomembnosti študentskih anket, ki jih z letošnjim letom ne upravlja več zunanji, izvajalec ampak rektorat. Po mnenju rektorja so na področju študentskih anket potrebne posodobitve vprašalnika, saj je predolg, zaradi česar ga študenti in študentke velikokrat ne izpolnijo, čeprav je povratni odziv študentov za kakovost študijskega procesa ki ji univerza namenja posebno pozornost, izjemnega pomena.
Poudaril je pomen kakovosti pedagoškega dela, ki je mnogokrat prezrto, zato na rektoratu razmišljajo o priznanjih za pedagoško delo poleg že uveljevljenih nagrad za znanstvenoraziskovalno, izpostavil pa je tudi pomen ureditve področja športa in športne vzgoje na članicah.
Posebno skrb je rektor namenil strategiji enakosti spolov. »Nismo enaki smo pa enakopravni in moramo biti enakovredni«, je podaril.
Zaključil je z mislijo, da je za širjenje visokošolskega prostora ključna kakovost, nikakor pa ne sem biti povod ali razlog za nove inštitucije regionalizacija.
Prodekanja za študijske zadeve prof. dr. Andreja Cirman je predstavila izzive EF na študijskem področju. »Naša članica je med večjimi članicami, kar se odraža tudi v številu izpitov. V enem izpitnem obdobju na EF izvedemo okoli 17.000 izpitov. Soočamo se z izzivi organiziranja študija v poletnem semestru, kjer še čakamo na ustrezna navodila pristojnih institucij. V mesecu decembru smo začeli s prenovo učnih načrtov«, je izpostavila. Prodekanja je spregovorila tudi o APISu v študijskem procesu. Opozorila je na razkorak glede števila študentov med posameznimi članicami UL in načini vrednotenja posameznih oblik opravljenega dela, saj Ekonomska fakulteta v številčnosti študentov odstopa visoko navzgor in zato ne bi želeli, da ostane količina opravljenega pedagoškega dela, ki jo zahteva kakovost v primeru množičnega študija, ne prepozna. Ekonomska fakulteta kakovosti posveča izjemno pozornost. Na lestvici Financial Times imamo trenutno rangiran program IMB, v letošnjem letu pa bomo poskusili rangirati še program MBA.
Prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij prof. dr. Miha Škerlavaj je predstavil raziskovalno delo in strateške usmeritve fakultete na temu področju. Poudaril je, da sta univerza in fakulteta pred pomembnimi izzivi, povezanimi predvsem z uveljavitvijo novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki v slovenski raziskovalni prostor prinaša številne novosti med drugim tudi vprašanje delitve raziskovalnih sredstev. V nadaljevanju je predstavil strateške usmeritve fakultete na področju raziskovalne dejavnosti, ki so predvsem v ohranjanju in dvigu kakovosti raziskovalnega dela in objav, diseminaciji raziskovalnega dela s poudarkom na spremembi sistema vrednotenja družbenega vpliva ter zagotavljanju potrebne strateške raziskovalne infrastrukture, ki jo potrebujejo raziskovalci za uspešno raziskovalno delo. V povezavi s tem je povedal: »Na fakulteti smo aktivno pristopili k vzpostavitvi dveh interdisciplinarnih raziskovalnih laboratorijev, Laboratorija za raziskave vedenja in Finančnega laboratorija, ki bosta v prihodnje fakulteti omogočila pomembno konkurenčno prednost, zato so za nas sredstva iz naslova raziskovalne infrastrukture strateškega pomena. Poleg tega na fakulteti potekajo strateški razmisleki o možnosti vzpostavitve centra za študijske primere, ki bo ustrezno povezal raziskovalni in pedagoški steber«. V povezavi s tem je opozoril na potrebno podporo NAKVISa, da se vrhunske študije primera vrednoti kot raziskovalne izdelke znotraj habilitacijskih meril, podporo ARRS pri vrednotenju znotraj SICRIS metodologije ter univerze tako na področju habilitacijskih meril kot tudi z vidika stabilnega stebra financiranja. Na koncu je opozoril na izzive, ki so pred nami v povezavi z odprto znanostjo in predatorskimi praksami nekaterih založnikov, ki jih bo treba ustrezno nasloviti na ravni univerze pa tudi širše v raziskovalnem prostoru, s čimer se je strinjal tudi rektor.
Tajnik fakultete, mag. Tilen Balon je predstavil delovanje fakultetnih služb in skrb, ki jo fakulteta namenja strokovnemu izpopolnjevanju in formalnemu izobraževanju strokovnih sodelavk in sodelavcev. Nadaljeval je s kratim poročilom o poteku projekta APIS, pri katerem je izpostavil obremenitev Finančno-računovodske službe, Kadrovske službe in Službe za informatiko. Slednja je bila še posebej obremenjena v času razglašene epidemije in hitrega prehoda poučevanja v online okolje. Dodal je je, da hrkati s projektom APIS na EF pripravljamo tudi javno naročilo za prenovo spletnih strani fakultete, kar je le ena od dodatnih aktivnosti mnogih iniciativ in projektov, ki potekajo. To so: Športnikom prijazno izobraževanje – certifikat, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije in ga je EF pridobila že pred tremi leti. V letu 2017 se je EF pridružila programu Ekošola z namenom, da bi povečala ozaveščenost o pomembnosti trajnostnega razvoja celotne fakultete. Poleg omenjenih smo soorganizatorji European Ethics Bowl, evropskega študentskega tekmovanja, EF je podpisnica Listine raznolikosti Slovenija, ki temelji na prostovoljno sprejetih načelih z namenom promocije vrednot raznolikosti, enakosti in vključenosti in vsako leto aktivno sodeluje pri Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah. Na EF se ukvarjamo tudi z urbanim čebelarjenjem, hkrati pa smo na podlagi sončne elektrarne EF pristopili k promociji projekta energetskega kampusa za Bežigradom, ter prenovili in v lastno upravljanje prevzeli svoje parkirišče.
Prodekan za gospodarske zadeve prof. dr. Marko Pahor je izpostavil izzive, s katerimi se spopadamo na kadrovskem področju, in predstavil ključne investicije, ki nam omogočajo kakovostno pedagoško delo v hibridnem okolju (multimedijska učilnica) ter raziskovalno delo na področju ekonomije in poslovnih ved (baze podatkov).
Srečanje dveh vodstev je dekanja prof. dr. Metka Tekavčič zaključila z zahvalo za obisk in konstruktivno razpravo. Poudarila je, da je Ekonomska fakulteta odgovorna članica Univerze v Ljubljani, ki želi delovati povezovalno in presegati meje posameznih disciplin na vseh področjih delovanja UL. Izpostavila je izjemno vpetost Ekonomske fakultete v mednarodno okolje in pomen, ki ga fakulteta namenja internacionalizaciji. Kot poslovno ekonomska šola, ki ima vse najbolj pomembne mednarodne akreditacije na področju poslovnega in ekonomska izobraževanja in je zato na svojem področju vodilna v širši regiji ter uveljavljena v mednarodnem svetu poslovno ekonomskih šol, si zato fakulteta želi pomembno sooblikovati širši univerzitetni prostor in imeti v njem ustrezno vlogo. Ekonomska fakulteta in Univerza v Ljubljani delita usmeritev, da sta ustvarjanje in prenos znanja ter družbeni vpliv v okolju, ki podpira trajnostne rešitve, pomembna cilja našega delovanja. To Ekonomska fakulteta uresničuje skozi temeljne vrednote svojega delovanja: vedoželjnost, kreativnost, podjetnost, integriteta, spoštovanje, vključujoče sodelovanje.
Image gallery:
