Otvoritvena slovesnost ob mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah – Naložbe v ESG lahko vodijo v novo dobo prevar
Naložbe v trajnostne kriterije na področju okolja, sociale in upravljanja (ESG) predstavljajo družbeno odgovorno ravnanje, vendar se ob tem odpira tveganje za novo dobo prevar, je bilo mogoče slišati ob odprtju letošnjega tedna ozaveščanja o prevarah. Udeleženci okrogle mize so ob tem opozorili na pomen kvalitetnih podatkov in standardov.
Letošnji mednarodni teden ozaveščanja o prevarah v Sloveniji poteka v organizaciji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer v okviru študija namenjajo veliko pozornosti tudi prevaram, je uvodoma poudarila dekanja fakultete prof. dr. Metka Tekavčič. Ob tem se je zahvalila predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je tudi letos častni pokrovitelj tedna ozaveščanja o prevarah. Dekanja prof. dr. Tekavčič si želi, da bi tudi nova predsednica prepoznala pomen ozaveščanja o prevarah in nadaljevala s častnim pokroviteljstvom.
Koordinacijo dogodkov z namenom osvetlitve problematike prevar, da bi nanjo postala pozorna širša javnost, je letos skupaj s partnerji prevzela Ekonomska fakulteta Univerze Ljubljane. Po besedah prof. dr. Tekavčič so vprašanja o prevarah, ki niso vezana zgolj na poslovno etiko, temveč na moralo in etiko nasploh, približali študentom tudi z nedavnim polfinalnim mednarodnim tekmovanjem European Ethics Bowl. Dogodek je bil letos prvič v živo na Ekonomski fakulteti, študenti pa so na njem obravnavali različne etične dileme. »Poslovne šole, na katere zaradi njihove specifike in tesne povezanosti z okoljem te spremembe še posebej hitro vplivajo, imamo pomembno vlogo pri pripravi mladih na življenje in na delo, na to, da bodo zavestni posamezniki z visokimi etičnimi standardi, ki bodo krojili našo družbo v prihodnje,« je dejala ob podpisu prevzema koordinacije.
Teden ozaveščanja o prevarah se je skozi čas razvil v veliko iniciativo, v kateri letos sodeluje rekordno število podpornikov in partnerjev, ponosno ugotavlja dr. Sandra Damijan z Ekonomske fakultete. Osrednja tema današnjega dogodka so bili trajnostni kriteriji ESG. »Ne gre za novo temo, lahko pa morda govorimo o novi dobi prevar, ki nas zna popeljati v veliko finančno krizo, če ne bomo pravilno delovali na področju družbeno odgovornega ravnanja,« je opozorila.
Kot najbolj znani primer ESG-prevar je izpostavila t. i. greenwashing oziroma oglaševanje izdelkov kot okolju prijaznih, čeprav to niso. To sicer ni edina oblika ESG-prevar, imamo tudi prevarantsko nefinančno poročanje. Težave pri nefinančnem poročanju lahko nastopijo, saj pravila niso povsem jasna in je veliko stvari mogoče zapakirati v ESG, je dejala dr. Damijan in dodala, da želijo nekateri vlagatelji svoje stranke z ESG prepričati, da vlagajo na družbeno odgovoren način, vendar praksa kaže, da ni vedno tako. Ena izmed težav je pomanjkanje standardiziranih lestvic ocenjevanja in poročanja. Na pomanjkanje standardizacije so opozorili tudi udeleženci okrogle mize o ESG in prevarah na tem področju, ki so izpostavili tudi težave pri dostopanju do kvalitetnih in zanesljivih podatkov.
Eden največjih vlagateljev v zeleno preobrazbo je Evropska investicijska banka (EIB), kar sicer prinaša več omejitev pri naložbah v projekte. »Imamo to srečo, da je greenwashing manj mogoč, predvsem zaradi tega, ker nas vedno preverjajo finančni trgi in je za nas ključno, da nas vlagatelji prepoznajo kot banko, ki se ukvarja z dobrimi stvarmi,« je pojasnil Simon Savšek iz slovenske pisarne EIB.
Slovenski bančni sektor je absolutno zavezan trajnostnim in družbenim projektom, je zagotovila direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Vendar je ob tem poudarila, da za usmerjanje investicij potrebujejo zaupanja vredne podatke ter zanesljivo metodologijo oz. neko mednarodno institucijo, ki bi lahko potrdila verodostojnost predstavljenih podatkov. »To nam manjka,« je dejala. Situacija na področju poročanja se sicer nekoliko izboljšuje, saj je Evropski parlament prejšnji četrtek potrdil direktivo o trajnostnem poročanju podjetij, je ocenila strokovnjakinja s področja ESG pri družbi Deloitte Slovenija Mojca Markizeti. Direktiva med drugim nalaga zelo jasna merila poročanja o vidikih ESG. Direktivi bodo sledili standardi, ki se zdaj oblikujejo na globalni ravni.
Članica naložbenega odbora sklada InvestEU dr. Andreja Kodrin je opozorila, da se zelo veliko govori o okoljskem vidiku, potrebne pa so spremembe tudi pri načinu upravljanja. Po mnenju Davida Lapornika iz Komisije za preprečevanje korupcije bo treba spremeniti tudi razmišljanje ljudi v upravah; dobiček ne sme biti edino vodilo, pomembna je tudi integriteta.
Na prevare ni imuno niti področje športa. Tako kot v poslovnem svetu je tudi pri športu pomembna konkurenčnost in prav s pomočjo prevar, kot je doping, lahko športnik pride do nedovoljene prednosti, je v predavanju »Šport – Olimp fair playa ali Olimp prevar« opozoril predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner. Poleg dopinga velik segment prevar v športnem svetu predstavlja tudi prirejanje športnih stav.
Ključno pri naslavljanju prevar je ozaveščanje. Gre za zahtevno in neprijetno temo, zaradi česar obstaja tveganje, da se o prevarah ne bo govorilo, a Steiner je prepričan, da gre za temo, o kateri je treba govoriti in jo z učinkovito regulacijo sistemsko naslavljati.
VIR: STA, Reporter
Foto: Matjaž Tavčar
Image gallery:
