Na okrogli mizi o tujih neposrednih investicijah predvsem o konkurenčnem okolju

Ljubljana, 28. februarja – Če želi Slovenija povečati obseg tujih investicij, mora več storiti na področju stabilnosti in konkurenčnosti poslovnega okolja, transparentnosti in upravljanja s kadri. Tu gre predvsem za ustrezno motiviranje, tako finančno kot organizacijsko, je bila rdeča nit okrogle mize o konkurenčnosti Slovenije, ki je potekala v okviru konference FDI Summit.

Ena izmed rešitev za to je tudi privabljanje kakovostnih tujih neposrednih investicij, ki bodo pomagale pri zvišanju dodane vrednosti in bruto domačega proizvoda (BDP). Ob tem je navedel primer madžarske avtomobilske industrije. Madžarska pred desetletji ni imela lastne avtomobilske industrije, zdaj ta v BDP znaša več kot 30 odstotkov. Poleg tega pa so tuje investicije Madžarsko uvrstilo na vrh svetovnih proizvajalcev litijevih baterij. Polovica evropske proizvodnje teh baterij prihaja iz Madžarske, je dejal.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je dejal, da želi vlada povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ne le na področju tujih neposrednih investicij, ampak tudi na drugih področjih. Slovenija je npr. prva na področju čezmejnega sodelovanja, smo pa na 109. mestu na področju izdaje gradbenih dovoljenj. To področje in debirokratizacija sta področji, ki ga je treba nujno nagovoriti, je dejal. S temi koraki bomo dosegli cilj, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki je zdaj skoraj pol nižja kot npr. v Nemčiji oz. Avstriji.

Direktorica podjetja Interzero mag. Darja Figelj je govorila predvsem o izzivih. Kot je dejala, je na čelu podjetja osem let, od takrat so se zvrstile tri različne vlade, zamenjalo se je pet ministrov, pristojnih za okolje, država pa je pripravila sedem oz. osem različnih predlogov okoljske zakonodaje. Slovenija ima vse možnosti, da postane regionalni center za tuje neposredne investicije, vendar nas čaka veliko dela na področju regulacije in stabilnosti. Ob tem je poudarila nujnost spremembe davčnega sistema. “Če želimo npr. dobrega delavca nagraditi z zvišanjem plače, mu država pobere več kot polovico zvišanja. To precej ubija slovensko konkurenčnost,” je poudarila.

Direktor Brinoxa Uroš Kušar je dejal, da je ureditev trga delovne sile ključnega pomena. Vendar pa je najprej treba pogledati, če morda ne govorimo preveč o kvantiteti delovne sile, manj pa o kakovosti in specializacijah. S tem se je strinjal tudi generalni direktor ebm-papst Slovenija Aleš Poljanšek. Ta je ocenil, da v Sloveniji veliko govorimo o delu, vendar podatki kažejo, da delamo le 37,5 ure na teden. To je manj kot delajo drugje, še posebej če se primerjamo na globalni ravni.

Pred okroglo mizo je strokovnjakinja s področja gospodarstva na Dunajskem inštitutu za mednarodne ekonomske študije (WIIW) Doris Hanzl-Weiss predstavila gospodarski in družbeni vpliv neposrednih tujih naložb v Srednji, Vzhodni Evropi ter Jugovzhodni Evropi. Kot je dejala, je regija v zadnjih desetletjih beležila visok pritok tujih neposrednih investicij, pri tem izstopajo predvsem Baltske države in države Zahodnega Balkana. Prav Zahodni Balkan v zadnjem času pridobiva na področju tujih neposrednih investicij, tudi po pandemiji covida-19, ki je močno pretresla nabavne poti po svetu. Slovenija ima najmanjši delež tujih neposrednih investicij v deležu BDP v primerjavi z državami iz regije, kar pa je razumljivo, saj je to običajno za države z bolj razvitim gospodarstvom, je ocenila.

FDI Summit, katerega začetki segajo v 2007, organizirajo Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Slovenia Times, z njim pa želijo organizatorji sooblikovati pogoje za odprto poslovno okolje, ki privablja neposredne tuje investicije. Popoldanski del konference bo usmerjen na kadrovsko problematiko, profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani prof. dr. Mojmir Mrak bo predstavil razmere, s katerimi se srečuje slovenske gospodarstvo v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Konferenca pa se bo zaključila z okroglo mizo na to temo.

Vir: STA

Foto: STA