»Znanje nam lahko pomaga spopasti se z vse bolj perečimi materialnimi ter duhovnimi vprašanji človeške vrste«
Znanje, sodelovanje, odgovornost, integriteta in akademska svoboda – to so vrednote Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vsaka vrednota je na svoj način pomembna za obstoj neke organizacije. Vendar se zdi, da je v primeru Ekonomske fakultete kar prav, da je znanje kot vrednota postavljeno na prvo mesto. Le kaj bi bila namreč fakulteta brez znanja? Znanje je za fakulteto tako ključnega pomena, da brez njega ta ne bi bila zmožna obstajati. Pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da lahko »vidimo dlje zgolj in samo zato, ker stojimo na ramenih velikanov«, kot je nekoč zapisal Sir Isaac Newton.
Projekt »Naše vrednote« tako po mojem prepričanju zadane žebljico na glavico. Vse prevečkrat dobim občutek, da znanje na Ekonomski fakulteti ter širše, v slovenskem akademskem prostoru, ni zadosti cenjeno. Vse prevečkrat se dogaja, da študenti enačijo znanje z Wikipedijo. Vse prevečkrat se tudi dogaja, da pedagogi pri študentih bolj kot znanje iščemo neznanje. Podjetja premalo cenijo potencialni doprinos znanja iz akademske sfere k njihovemu poslovanju, po drugi strani pa se pomena lastnega znanja ter možnosti aplikacij le-tega na realni poslovni svet premalo zavedamo tudi člani akademskega sveta.
Znanje je skupaj z inovativnostjo poskrbelo za vse večje premike človeštva. Omenim lahko napredek medicine in z njo povezano podaljšanje pričakovane življenjske dobe; parni stroj; osebni avtomobil; letalo in polet na Luno. Znanje je tisto, ki omogoča vse natančnejši vpogled v najmanjše gradnike sveta (raziskave DNK, veliki hadronski trkalnik v CERN-u) ter raziskovanje najbolj oddaljenih planetov in galaksij. Na področju ekonomije opažamo, da je v zadnjih desetletjih znanje začelo prevzemati vlogo tradicionalnih osnovnih produkcijskih sredstev ter tako postaja vsaj enakovredno, če ne že pomembnejše od kapitala. V zvezi s tem lahko zato trdimo, da sta znanje in inovativnost osnova tudi za kakršnokoli podjetniško udejstvovanje. Znanje nam lahko pomaga spopasti se z vse bolj perečimi materialnimi (neenakost in revščina, vojna in nasilje ter okoljska problematika) ter duhovnimi (pomanjkanje morale, sočutja in poduhovljenosti oziroma površinskost, plehkost sodobnega načina življenja) vprašanji človeške vrste.
Kljub izrednemu pomenu znanja za človeštvo velja zaradi dobrobiti vsakega posameznika spomniti na opozorilo slavnega daoističnega modreca, Zhuangzija (3. poglavje): »Medtem ko je vaše življenje omejeno, znanje ne pozna meja. Če brezmejno stvar zasledujete s pomočjo nečesa, kar je omejeno, je to za vas lahko nevarno. Če to razumete in si kljub temu še vedno prizadevate za znanje, boste zagotovo v nevarnosti! Če delate dobro, se izogibajte slave. Če delate slabo, se izogibajte kazni. Zasledujte sredino, ravnajte se po trajnih stvareh – le tako boste lahko ostali v enem kosu, se ohranili pri življenju, skrbeli za svoje starše in živeli odmerjena vam leta.«
Miha Uhan
Image gallery:
