Gostovanja pri predmetu Trženjsko raziskovanje
Pri predmetu Trženjsko raziskovanje (nosilka prof. dr. Barbara Čater) so v poletnem semestru pri izvedbi predavanj sodelovali štirje gostje iz prakse. Kot prvi je g. Blaž Rebernik, vodja oddelka za odnose s trgovskimi hišami v podjetju AC Nielsen d.o.o. (The Nielsen Company), študentom predstavil panel maloprodaje. Izpostavil je glavne značilnosti panela ter koristi za podjetja, ki te podatke uporabljajo. Nato je na konkretnem primeru prikazal, kako lahko za naročnika poleg osnovnih analiz izvedejo še poglobljene analize, ki razkrijejo vzroke za padajoč tržni delež.
Pri predavanju o etiki v trženjskem raziskovanju se nam je pridružila ga. Janja Božič Marolt, predsednica družbe Mediana in nacionalna predstavnica združenja ESOMAR za Slovenijo, ki je študentom najprej predstavila stanje v trženjskem raziskovanju pri nas in po svetu, združenje ESOMAR ter njegovo vlogo v trženjskem raziskovanju. Glavnina predavanja je bila namenjena seznanitvi študentov z ESOMAR kodeksom ter pravicami in obveznostmi deležnikov v procesu trženjskega raziskovanja. Gostja je študentom predstavila primere etično spornih praks ter zaključila z odzivom združenja ESOMAR na nove oblike raziskav v 21. stoletju.
Na koncu izvedbe predmeta sta svoje izkušnje iz prakse s študenti delila še dva gosta. Ga. Lenka Hrastar, direktorica raziskav v podjetju Ipsos d.o.o. je govorila o motivih, ki so ključni za vedenje porabnikov. Študentom je predstavila model Censydiam, ki opredeljuje osem ključnih motivov človeškega vedenja in ki lahko podjetjem služi kot kompas pri razumevanju, zakaj se porabniki odločajo za določene znamke ter kakšna je pozicija teh znamk. Model je predstavila na primeru blagovnih znamk luksuznih avtomobilov. Opisala je značilnosti modela ter metodologijo, ki je v ozadju zbiranja podatkov zanj.
Sklop predstavitev gostov je zaključil g. Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon in njen predsednik. Študentom je predstavil, kako izvajajo strateško segmentacijo, ki je kombinacija vrednosti življenjske dobe kupčeve zvestobe, življenjskega cikla in življenjskega sloga, kar je podkrepil s primeroma iz trgovine na drobno in mobilne telefonije. Poudaril je, da je glava smer v trženjskem raziskovanju integracija internih in eksternih podatkov in spremljanje na ravni posameznika v času. Na koncu je prikazal še metodologijo javnomnenjskih raziskav v zvezi z volitvami ter migracijsko analizo, s katero so uspeli pojasniti dogajanje na volitvah v zadnjih letih.