Poslovna konferenca Portorož, 20. in 21. november 2014
Spodbujanje gospodarske rasti v Evropi in industrijska politika sta med osrednjimi temami letošnje Poslovne konference Portorož. Naslov konference Zagon za nov začetek odraža potrebo po spremembah tako na evropski kot na slovenski ravni, so na novinarski konferenci, ki je bila 11. novembra 2014, na Ekonomski fakulteti, izpostavili organizatorji in govorci.
Na ravni EU je bilo po izbruhu krize storjenih več napak in ista zgodba se ne more nadaljevati, je menil programski direktor 16. Poslovne konference Portorož, prof. dr. Janez Prašnikar. “Čas je za nov začetek,” je poudaril.
Prof. dr. Mojmir Mrak je opozoril, da je bila kriza v Evropi najprej dolžniška, danes pa gre predvsem za krizo gospodarske rasti. “Evropa je daleč od tega, da je šla skozi krizo,” je ocenil.Kljub temu, da so obeti za rast po petih letih krize še vedno šibki in da je stara celina pred novo recesijo, samo reševanje še vedno poteka pod močnim vplivom nemške doktrine. Fiskalna konsolidacija in strukturne reforme so nujne, vendar pa je na mestu vprašanje doziranja in časovnega okvira, izpostavlja prof. dr. Mojmir Mrak. Za naprej bo ključno, da se osnovna diagnoza krize in posledično odgovor nanjo spremenita. Na kratek rok bo v luči visoke zadolženosti držav nujna aktivnejša monetarna politika Evropske centralne banke (ECB). Samo vprašanje časa pa je tudi, kdaj bo moralo priti do določenih odpisov dolgov, je menil prof. dr. Mrak. Nujno bo namreč zmanjšati javni dolg – in to ne bo mogoče le s privatizacijo. To ne pomeni, da privatizacija v Sloveniji ni potrebna. Treba pa je premisliti, kaj je njen osnovni cilj. Bolj kot v luči zmanjšanja javnega dolga jo namreč prof. dr. Mrak vidi v kontekstu korporativnega upravljanja. “V Sloveniji imamo z upravljanjem državne lastnine slabe in precej drage izkušnje,” je opozoril.
Na evropski ravni pa bo nujno prilagajanje na obeh straneh – tako na strani zadolženih držav, med katere sodi Slovenija, kot tudi Nemčije, je bil jasen prof. dr. Mrak. Investicije so nujne, a za neprijetne spremembe ni politične pripravljenosti, je menil. Sicer pa je dosedanje varčevanje v Sloveniji prof. dr. Mrak označil kot medlo. Smo pa pri nas varčevali na račun investicij, namesto da bi na primer izvedli resne reforme, kot je zdravstvena. Tudi v proračunu se je rezalo linearno, namesto da bi uresničili napovedi o programskem proračunu.
Prof. dr. Prašnikar pa je v zvezi z varčevanjem opozoril, da ima to vedno močan vpliv na potrošnjo. “Največ plačajo mladi,” je izpostavil ob tem.Pomembna tema portoroške konference bo sicer tudi slovenska industrijska politika. Pred konferenco bo izšla tudi knjiga o industrijski politiki v retrospektivi, o čemer so na ljubljanski ekonomski fakulteti izvedli obsežno raziskavo.
Med gospodarstveniki, ki bodo na konferenci razpravljali o industrijski politiki, je tudi predsednik nadzornega sveta koncerna Kolektor Stojan Petrič. Opozoril je na pričakovane velike spremembe v svetu v prihodnjih desetletjih. Medtem pa se pri nas “ukvarjamo sami s sabo, z nesposobnimi bančniki, ki niso v stanju izpeljati prestrukturiranja državnega gospodarstva, z državnimi uradniki, ki pišejo dokumente zgolj zato, da so napisani”. “Nihče pa ne razmišlja, kaj Slovenija potrebuje čez 10 ali 20 let,” je bil kritičen. Po Petričevem mnenju bo pri nas treba intenzivirati kapitalsko prestrukturiranje podjetij ter poiskati nove poslovne modele. Tu pa bodo ključno vlogo morale odigrati banke kot največje upnice. Banke bo zato treba nujno kadrovsko okrepiti “z ljudmi z industrijsko logiko”. Petrič sicer ocenjuje, da bi Slovenija potrebovala manjše število večjih poslovnih sistemov, od 10 do 15, z več kot milijardo evrov letnega prometa. Med zanimivimi programi izpostavlja predvsem biotehnologijo, pametna omrežja, materiale, farmacijo, industrijsko mobilnost, ekosisteme in informacijo-komunikacijsko tehnologijo. Na te velike sisteme z uveljavljenimi blagovnimi znamkami pa bi se vezalo delovanje manjših podjetij ter inštitutov znanja.
Poslovna konferenca Portorož vsako leto združi več kot 400 gospodarstvenikov in strokovnjakov. Njen glavni namen je izobraževanje poslovnežev ter izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov. Konferenco, ki bo potekala 20. in 21. novembra, pripravljata ljubljanska Ekonomska fakulteta in časnik Finance.
O tem, kako si je nov začetek zamislila nova slovenska vlada, bo na konferenci med drugim spregovoril finančni minister, prof. dr. Dušan Mramor. Med zanimivejšimi tujimi govorci pa so še nekdanji podpredsednik finske Nokie, Martin Sandelin, namestnik generalnega direktorja za mednarodne in evropske odnose pri Evropski centralni banki (ECB), Gilles Noblet, namestnik vodje mednarodnega bančništva in finančnih storitev v Societe Generale, Gianluca Soma ter direktor družbe Montagu, Martin McCourt.
(STA)
Image gallery:
