Predstavitev izsledkov študije in okrogla miza o prihodnosti logistične infrastrukture in možnosti financiranja drugega tira železniške proge Divača-Koper
Prof. dr. Aleš Groznik in prof. dr. Jože Damijan sta 8. januarja 2015, predstavila predlog institucionalne ureditve financiranja prometne infrastrukture, s poudarkom na drugi tir med Koprom in Divačo. Študijo je naročila Luka Koper, sooča pa se z vprašanjem prednostnih vlaganj, pri čemer avtorja poudarjata, da bi bilo treba najprej odpraviti najbolj problematična ozka grla.
Osrednji projekt je drugi tir Koper-Divača, ocenjen na 1,35 milijarde evrov, ki je po Damijanovem prepričanju s finančnega vidika izvedljiv, če ima država namen, da ga izpelje. Pojasnil je, da je zanj mogoče počrpati 385 milijonov evrov evropskih sredstev, s posojilom pri Evropskih investicijski banki bi po ugodni obrestni meri pridobili še 365 milijonov evrov, preostalih 550 milijonov evrov pa bi pokrili z najemom komercialnih kreditov ali izdajo državnih obveznic. Posojila bi odplačevali iz lastnih, namenskih virov. Med njimi je Damijan omenil letne koncesnine, ki jih plačuje Luka Koper, dividende Luke Koper, uporabnino za vožnjo po železniških tirih in bencinski cent. “Z uporabo namenskih sredstev bi se lahko naložba v drugi tir poplačala do leta 2023. Zadeva je torej izvedljiva,” je poudaril Damijan.
Toda Damijan je na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi študije, opozoril, da se mora Slovenija odločiti, ali bo projekt izvedla. Čakati ne moremo več, saj nas bodo prometni tokovi v tem primeru zaobšli: ” Leta 2018 bo prvi tir med Koprom in Divačo zasičen, v tem času bo zgrajen koridor prek Italije in Avstrije, prometni tokovi nas bodo zaobšli, Slovenske železnice pa bodo vozile samo še muzejske vlake.”
Avstrijci po Damijanovih besedah tako že gradijo železniško povezavo med Celovcem in Gradcem, čeprav na tej povezavi zaenkrat nimajo tovora. Kot je dejal, namreč računajo, da bodo dobili tovor, ki ga Slovenija ne bo več zmogla prevažati po svojih tirih.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je sicer zagotovil, da je država dovolj zrela, da izpelje projekte. Je pa treba, kot je poudaril, sprejeti ustrezne odločitve, projekti pa morajo biti dobro pripravljeni. Dragonja je pojasnil, da ima finančno ministrstvo načelno stališče, da ne podpre projektov, ki se ne bodo ustrezno poplačevali. Dragonja se sicer ne strinja v celoti s tem, da je ključni problem denar, po njegovem so glavni problem okoljske omejitve.
Damijan medtem dvomi, da bo vlada drugi tir Koper-Divača do roka, torej do 26. Februarja 2015, uspela prijaviti na evropski razpis, s čimer bi ji bila omogočena znatna evropska sredstva. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Grebenšek je v zvezi s tem dejal, da lahko projekt zagotovo kandidira na razpisu, je pa opozoril, da drugi tir ni edini projekt, ki bo kandidiral za evropska sredstva, temveč je pripravljenih še več drugih, prav tako pomembnih projektov.
Groznik je poudaril, da bo Slovenija, če ji projekte ne bo uspelo sofinancirati z EU sredstvi, s težavo razvila državno infrastrukturo na železnicah. Zasebni investitor za gradnjo infrastrukture po njegovem mnenju verjetno ne pride v poštev, ker je doba povračila investicij zelo dolga. Dragonja je sicer zagotovil, da bo infrastrukturo gradila država.
Ekonomista v študiji tudi ugotavljata, da združitev Slovenskih železnic in Luke Koper v logistični holding ne bi bila primerna – holding je po Damijanovem mnenju neumnost -, saj ne gre za vlaganja zgolj v drugi tir. Zanju bi bilo primerno, da bi družba SŽ Infrastruktura postala lastnik infrastrukture in bi se zadolževala v svojem imenu in za svoj račun, država pa bi zagotavljala stoodstotno poroštvo. V tem primeru bi bil ključen nadzor tako s strani države kot same družbe.
Dragonja je v zvezi s tem predlogom opozoril, da tudi državna poroštva niso neomejena. Prva moža Slovenskih železnic in Luke Koper, Dušan Mes in Dragomir Matić, pa sta poudarila nujnost dobrega sodelovanja med obema podjetjema, holding po njunem mnenju ni nujen.
Vir: STA
Image gallery:
