En.economics & Industry 016: EKS pred vrati, prihodnost energetike leži v povezovanju
Energetski trg je na točki velike tranzicije, ki zahteva predvsem povezovanje in izmenjavo izkušenj, je v uvodnem delu konference En.economics & Industry 016, ki danes poteka na Ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani, poudaril Karl Kraus iz družbe RWE, ki je, tako Kraus, vstopila na ta trg predvsem s ciljem povezovanja. Na trgu zaznavamo nove trende, ki jim botrujejo digitalizacija in omenjena tranzicija, pri čemer se moramo vprašati, kaj zares pomenijo ti novi izzivi pa tudi, ali se jih lahko lotevajo družbe samostojno ali pa se bodo pri njihovem uresničevanju bolje odrezale, če se bodo povezovale, je poudaril Kraus. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek pa je spomnil na energetski koncept v nastajanju. Tega naj bi dobili v dobrega pol leta.
Vloga države je, da iz vseh pogledov (na energetsko prihodnost) izlušči tiste, ki jih lahko vključi v dejansko strategijo, je v uvodnem delu konferenceEn.economics & Industry 016, ki jo organizirata Energetika.NET in Slovensko združenje za energetsko ekonomiko, dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek.
»Energetski trgi so bili različno izpostavljeni konkurenci, bi pa pri vsem tem spreminjanju trga morali upoštevati tudi makroekonomske učinke,« je menil Potisek in izpostavil okoljske zaveze naše države do leta 2020, med njimi je dosega 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije, od tega 10 % v prometu, »pri čemer gre Sloveniji zelo dobro«. Morajo pa biti, tako Potisek, cilji skladni z zmožnostmi. Država je lani tako denimo sprejela strategijo o pametni specializaciji, sledi energetska strategija, ki bo usklajena s trajnostnimi pogoji zagotavljanja energije in energetskih storitev, je spomnil. Energetski koncept Slovenije (EKS) – ta naj bi bil končan v roku dobrega pol leta – bo tako strateški dokument, ki se ne bo ukvarjal s posameznimi projekti, je poudaril in dodal, da se bodo z njim na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter sprejetih mednarodnih obvez določili cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.
Potisek: Pričakujemo rast porabe električne energije
Kot je nadalje prikazal Potisek, pa je do leta 2055 pričakovati rast porabe električne energije, in sicer z 12,5 TWh v letu 2013 na 15,6 TWh v letu 2035 ter na 18,5 TWh v letu 2055, in to tudi na račun rasti rabe elektrike v prometu. Po drugi strani pa naj bi upadala raba toplote, in to tako v industriji kot v gospodinjstvih (z 21,8 TWh v 2013 na 13,5 TWh v 2055) ter v prometu (z 21,7 TWh v letu 2013 na 8,1 TWh v 2055), je prikazal.
Klemen Potisek: »Slovenija morda ni najbolj idealna država za proizvodnjo električne energije iz vetrne in sončne energije, saj je tudi postavitev teh objektov, predvsem vetrnih elektrarn, zelo občutljiva.«
In kako bi se lahko gibala cena električne energije po različnih proizvodnih mešanicah? Kot je prikazal Potisek, bi bila cena elektrike v 2055 v primeru le obnovljive proizvodnje 74,9 evra na megavatno uro, v primeru vključenosti tudi jedrske energije v energetsko mešanico pa bi lahko dosegala 59,6 evra na megavatno uro, pri čemer bi na višje stroške proizvodnje v prvem primeru vplivali tudi višji stroški sistemskih storitev.
»Trg električne energije je bil v Sloveniji liberaliziran v letu 2001, kar pomeni, da je trg še vedno precej mlad, hkrati pa so se dokaj zgodaj pojavile subvencijske sheme, ki so bile zelo intenzivne. Če sprejmemo takšno odločitev – in to je politična odločitev -, moramo vedeti tudi, s kakšnim tempom uvajati spremembe, da bo to prenesel sam trg,« je še povedal Potisek in se navezal na gibanje cen električne energije. »Pogosto naletimo na vprašanje, kam bodo šle cene električne energije, pri čemer se moramo zavedati povezanosti evropskih trgov in vpliva te povezanosti na gibanje cen,« je dejal in prikazal, da so maloprodajne cene električne energije za industrijo v Sloveniji na samem dnu v primerjavi s sosednjimi državami.
Po drugi strani pa, je prikazal Klemen Potisek, v primerjavi z, denimo, Nemčijo Slovenija še zelo malo namenja za spodbujanje obnovljive energije. Po njegovem se lahko sicer Slovenija v prihodnosti zelo izkaže tudi na področju pametnih omrežij, kjer je že dobila evropsko financiranje projekta FutureFlow (VEČ). »Z arhitekturo pametnih skupnosti se ukvarjajo tudi občine, saj gre za širši izziv, ki bo vplival na vse državljane, ki bodo postali iz potrošnikov (consumers) aktivni potrošniki (‘prosumers’),« je še povedal Potisek in napovedal prihodnje poudarke tudi vlogi daljinskih sistemov pa električni mobilnosti in seveda področju učinkovite rabe energije, kjer je cilj Slovenije celovita prenova javnih stavb (VEČ).
Klemen Potisek o prihodnjih izzivih slovenske energetike: »Verjamemo, da so preudarne podporne sheme lahko srednjeročni instrument vlad do faze komercializacije novih tehnologij. Verjamemo, da je treba graditi na obstoječih temeljih in izkušnjah ob odprtosti do novih tehnologij in družbenih sprememb. Verjamemo tudi v pomen tesnejšega sodelovanja države oz. javne uprave, akademije in gospodarstva na razvojnem področju, še posebej v manjših gospodarstvih. Verjamemo, da je treba pri investicijskem odločanju v primeru infrastrukturnih investicij poleg relevantnih mikroekonomskih kriterijev upoštevati predvsem makroekonomske učinke in primerjavo stroškov ter koristi. Ne verjamemo pa v poslovne modele gospodarskih družb, ki temeljijo na podpornih shemah, niti ne verjamemo, da je uspešnost gospodarskih družb funkcija lastništva.«
Energetski koncept v dobrega pol leta
Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar pa je v omizju v nadaljevanju konference dejal, da EKS zasleduje seveda tudi konkurenčnost in ne le zanesljivost oskrbe. »Gre za konkurenčnost virov, ki jih želimo imeti v energetski mešanici, obenem pa moramo upoštevati tudi nevarnosti energetske revščine,« je dejal. Prva dama Agencije za energijo Duška Godina je ob tem menila, da mora cena električne energije izkazovati ne le konkurenčnost, ampak tudi možnost dostojnega življenja, pa naj se odločimo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali pa za proizvodnjo tudi iz konvencionalnih virov.
Samo Lečnik, ki je v Slovenski industriji jekla (SIJ) odgovoren za ravnanje z energijo, je pri tem omenil, da pri sooblikovanju EKS sodeluje tudi jeklarska industrija, nastajanje koncepta pa spremljajo tudi v Revozu, je dodal Silvo Balant iz omenjene novomeške družbe. »Imamo seveda svoja pričakovanja in spremljamo ter sodelujemo, če nas kdo kaj povpraša.«
Andrej Kitanovski z ljubljanske fakultete za strojništvo pa je nadalje poudaril nujno strokovno usposobljenost ljudi, ki pripravljajo dokument kot je EKS. Levičar tega ni želel komentirati, je pa dejal, »da četudi bi si želeli imeti EKS že pred petimi leti, tega ne moremo uresničiti, je pa še vedno pravi čas za našo energetsko strategijo«. Ob tem je omenil še, da bo dolgoročne bilance za EKS pripravil »konzorcij, ki ga vodi grška družba«. Glede na dolgoročne bilance se bodo skušali držati tudi ambicioznega roka za pripravo EKS, to je torej največ pol leta, je dodal. Na vprašanje, ali bo v EKS zajet tudi plin kot energent – prihodnosti plina je bil posvečen tudi poslovni zajtrk pred začetkom konference -, pa Levičar ni znal odgovoriti, saj bodo to pokazali sami projekti; teh torej EKS ne bo neposredno zajemal, se je navezal na Potiska. Karl Kraus pa, kot predstavnik tujega igralca, ki je vstopil na slovenski trg, pri tem dodaja, da pred slovensko energetiko ležijo izzivi usklajevanja področja trgovanja pa spodbujanja oziroma integracije obnovljivih virov v sam trg, in to na način, da bo slovenski trg seveda ustrezno povezan z evropskim. »Tu pa ni lahkih rešitev,« je dejal in pridal, da se je prav zato treba več pogovarjati. »Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost, a uspešnejši bomo, če se bomo izzivov lotili s skupnimi močmi,« je dejal in dodal, da pa morajo biti energetiki prav zato previdni pri dolgoročnih prognozah. Preberite tudi intervju s Karlom Krausom!
Odjemalci imajo vse večjo moč
Kot je še v omizju o sodelovanju energetike in industrije povedal Samo Lečnik, imajo odjemalci, kot je SIJ, nekoliko specifičen položaj, saj njihovim potrebam niti ne morejo zadostiti vsi dobavitelji na trgu. S tem, ko slednjim navadno podajo podatke o svojih potrebah, spodbudijo tudi same dobavitelje, da so karseda fleksibilni, je pojasnil Lečnik, Silvo Balant pa je dodal, da so industrije, kot je Revoz, že vključene v napredne projekte, kot so projekti pametnih omrežij – tudi on je omenil FutureFlow -, sicer pa se mora tudi energetika zavedati, da ima industrija glavno dejavnost na drugih področjih in da ta prispevajo multiplikativne učinke na širši ravni.
Samo Lečnik: »V industriji želimo le biti konkurenčni, in to naj imajo v mislih tudi politiki in snovalci energetskih strategij.«
Ivan Šmon iz Elektra Gorenjska in združenja Eurelectric je nadalje spomnil, da sicer elektrodistribucije že sodelujejo z industrijo pri snovanju novih in krepitvi obstoječih omrežij, pomen sodelovanja vseh akterjev pa je izpostavila tudi Duška Godina. Kot je menil Karl Kraus, pa je Slovenija zelo specifična država – obenem napredna, po drugi strani pa bi se morali slovenski energetiki bolj zavedati, da drvijo proti integriranemu evropskemu trgu z energijo in da Slovenija ne more ostati osamljen otok.
Vir: Energetika.net
Image gallery:
