En.economics and Industry 016: Vloga ruskega plina se ne bo zmanjšala, razgibanost plinskih trgov krepi ameriški UZP
Vloga ruskega plina se ne bo zmanjšala, ker je to v interesu Rusije in EU, je na poslovnem zajtrku o plinski prihodnosti, ki je danes potekal pred uradnim pričetkom konference En.economics & Industry 016 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dejal dr. Franc Žlahtič, svetovalec direktorja družbe Plinovodi in predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta. Ob tem pravi, da so količine napovedane in tudi že tiho dogovorjene med EU in Rusijo, saj je to v interesu ne le Gazproma, ampak tudi ruskih bank in njegovih evropskih partnerjev in njihovih bank. Dodaja, da bodo sicer v jadranski regiji področje utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) krojili Italijani. – Govorci so se sicer strinjali, da so se razmere na plinskem trgu znatno spremenile in da se igralci spremenjenim razmeram že prilagajajo, in to vsak na svoj način …
»Pri količinah, ki so napovedane in že tiho dogovorjene med EU in Rusijo, nove infrastrukture proti Rusiji ne potrebujemo, vendar to zgodbo kroji predvsem Ukrajina. Dobave bodo tekle drugod in ne preko Ukrajine, kjer stopijo v ospredje projekti Severnega toka in plinovoda pod Črnim morjem,« pravi Franc Žlahtič. Vse investicije v polja na Jamalu, ki so bila narejena in prilagojena za Evropo – gre za 720 novih polj – in vse poti proti Črnemu morju, so izvedene, je spomnil. »Kdo pa sploh je za temi investicijami? Ne le Gazprom in ruske banke, ampak tudi njegovi partnerji v Evropi in njihove banke, ki imajo interes zadržati to količino plina in to investicijo v takšni ali drugačni obliki,« poudarja Žlahtič.
Področje UZP bodo v jadranski regiji krojili Italijani
Terminali UZP v regiji imajo male izkoristke, sploh recimo v Italiji, kjer je vstopna točka za katarski plin. Ambicija je tudi za vstop ameriškega UZP na severni Jadran. »Ocenjujem, da bi se pri nekih znatnih količinah UZP – seveda po konkurenčnih cenah, kar sedaj v regiji ni – bistveno spremenil tržni delež,« pravi Franc Žlahtič. Cevni plin je dinamiko zadrževal, zato je po njegovem UZP za proces dober. V naslednji nekaj letih pa sicer ne pričakuje bistvenega vpliva novih količin UZP v jadranski regiji, saj »okoli Jadrana nikjer ni videti politične zavezanosti k realizaciji vsega tega, kar je na področju prometa – na morju in težkem tovornem – nujno«. Poudarja, da bodo tako vlogo UZP v regiji krojili Italijani.
Slovenija: Ne gledati ‘Šoštanja’, ampak promet
Če se odločimo v naši zakonodaji za nizkoogljičnost, je treba najti mehanizme in metode, s katerimi energenti bomo to naredili – in tu je treba najti ustrezno vlogo za plin, je bilo tudi eno ključnih sporočil Plinovodov na današnjem plinskem zajtrku. In kaj to konkretno pomeni? »Pomeni, da moramo denimo v ljubljanski toplarni nehati kuriti premog, v prometu – sploh ladijskemu in težkemu tovornemu – pa preiti na plin.« Žlahtič ob tem poudarja, da vsi govorijo o ‘Šoštanju’ (TEŠ 6, op.p.), a da je treba pozabiti na ‘Šoštanj’ in bolj pogledati promet. »Ta lahko bistveno zmanjša emisije.«
»Sicer pa sedimo danes tukaj zaradi industrije. Ne zato, da prenašamo plin, ker moramo vedeti, za koga prenašamo oziroma komu. Odjemalca ne zanima prenos, ampak poceni in zanesljiva energija. Njemu je najpomembneje, da bo imel energijo, ko jo bo potreboval in tu je Slovenija nezanesljiva. Ljudje čutijo, da nimajo zadosti storitev, vključno z energetskimi,« še poudarja Žlahtič. Dodaja, da premalo razmišljamo o potrebah industrije in da bi tu morali narediti več.
Brez sprejemanja javnosti ne bo nič
Dimitri Schildmeijer iz organizacije WPNT Communications Europe je poudaril, da povsod opaža isto: »Brez sprejetja javnost ni poslovnega primera. To velja za Indonezijo, ko poskušate dobiti plin in ga pripeljati v pristanišče, ali v Pensilvaniji, ko želite pridobiti plin iz skrilavcev. Vedno boste naleteli na skupnosti, ki bodo rekle, ‘prav, a ne na mojem dvorišču’. To je poznano kot učinek ‘NIMBY – Not In My Back Yard’.«
Kot pravi, tako tudi nihče ne želi metana, kakor tudi nihče ne želi ruskega plina … »Plin je torej v zelo težkem položaju in vedno pozivam k naslednjemu: nekaj je dober poslovni model, nekaj drugega pa je, da javnost to sprejme. Morda je plin rešitev za evropsko skupnost, se je treba vprašati. Dokazati je namreč treba, da je plin možnost rešitve, a to ne zato, ker druge boljše možnosti ni,« pravi Schildmeijer.
Dimitri Schildmeijer: »Razmišljam o tem, kaj lahko plinska industrija naredi, da plin javnost vidi kot del rešitve in ne kot del problema. Z drugimi besedami: strojna oprema mora biti prilagojena mehkim veščinam, pravi. In krogi se morajo odpreti, saj ni ravno koristno, če strokovnjaki znotraj krogov ugotavljajo, da je recimo plin pa res izvrsten. Treba se je povezovati z drugimi.«
Denimo Goldman Sachs, ki financira različne projekte po svetu, je ugotovil, da tehnične ali komercialne zamude pri teh niso bistvene. »Sta pa dva od treh projektov zamujala zaradi tega, ker niso poznali odnosov z deležniki, niso znali pridobiti vseh dovoljenj. Kako te skupnosti pridobiti? Treba je enostavno potrkati na vsa vrata, razložiti, kaj bi rad naredil, in kaj bi njega pri tem zanimalo. Potrebujemo učinkovit načrt, ampak ukrepi ne sledijo načrtu. Konec koncev so tu tudi čustveni problemi, za to, kako se pogovorimo o vrednotah in o vrednosti, ki ga vaš projekt prinaša.«
»V Sloveniji imate plinske vire, ki zadostujejo vsaj za 10 let. Jih pa ne morete izkoristit zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti. To je povsod isto, pa če smo v Indiji ali Južni Ameriki. Če se ne uspete povezati s temi skupinami, bodo te skupine najbolj vplivale na vaše poslovanje. Naredili bodo vse, kar je mogoče, da sabotirajo vaš projekt,« je zbranim energetikom dejal Schildmeijer.
Plin bo treba povezati z OVE
Urban Odar iz gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) se je s strokovnjakom za komuniciranje povsem strinjal. Pravi, da je plin res v težkem položaju. Omenil je plinsko krizo pred leti, ki pa je odjemalci v Sloveniji niso čutili, nato so se sprejele še dodatne rešitve za večjo zanesljivost, ki je »danes bistveno boljša, pa že takrat ni bila slaba«. A to sporočiti javnosti, enostavno ni lahko, saj ne moreš čez noč spremeniti negativne komunikacije o plinu, pa čeprav je ta trajala le nekaj dni. Pravi, da je recimo ena izmed možnosti energijo shranjevati v plinovodnih omrežjih oziroma možnost rabe plinovodov za prenos obnovljive energije.
Gorazd Ažman iz Geoplina pri tem pravi, da končni uporabnik vidi plin kot končni energent in kupci investicij v infrastrukturo niso pripravljeni plačati pa četudi gre za dvig zanesljivosti oskrbe. »Gradnja UZP terminala zagotavlja dodatno zanesljivost, a kdo bo to plačal? Lahko se zgodi, da se iz komercialnega posla naložbe ne bodo poplačale. V energetiki nasploh je sedaj malo investicij, kar je velika težava. Zdaj je poraba v zadnjih letih sicer malo padala, a plin bo moral najti sobivanje z OVE. Prej smo ga povezovali s premogom in nafto, odslej ga bo treba z OVE. Denimo, kaj bomo z viški obnovljive električne energije? Morda jo predelamo v bioplin,« je menil Ažman.
»OVE z nepredvidljivo proizvodnjo sicer od elektroenergetskega sistema zahtevajo zagotavljanje visoke fleksibilnosti. Upravljanje porabe, tržni mehanizmi, shranjevanje viškov električne energije – tu bomo videli, kako se bo pretvorba v bioplin znala spopasti z baterijami, torej hranilniki električne energije,« je spomnil in dodal, da Geoplin sicer že vlaga v sončne elektrarne, ki jih prevzema od prvotnih investitorjev.
Kot je povedal, so poleg tega v Geoplinu v zadnjih letih sicer podvojili količine prodanega plina, in to predvsem na račun povečanja prodaje na tuje trge; »če je še nekaj let nazaj v strukturi naše prodaje delež na slovenskem trgu znašal 90 %, je ta delež danes že več kot polovico nižji«. Sedaj se v glavnem sklepajo letne pogodbe, pogajalska moč se je močno prevesila na stran uporabnika – odjemalca. Ti zahtevajo vedno več, je še poudaril Gorazd Ažman.
Ni vse »tako črno«
Član uprave Petrola Rok Vodnik pa na vlogo zemeljskega plina ne gleda »tako črno«, ker bo ta po njegovem tudi v prihodnje igral pomembno vlogo v energetski mešanici. »Poraba plina se je v zadnjih letih res zmanjšala, tudi zaradi učinkovite rabe energije, prehoda na alternativne vire zaradi visokih cen, vendar smo dno že dosegli in sedaj spremljamo povečano porabo. Plin je postal tudi cenovno konkurenčen pa še udoben je za porabnika. V industriji se je torej trend obrnil in kupci ga sprejemajo in se zavedajo, da je boljša alternativa od kurilnega olja.« Kot še pravi, so posli postali kratkoročnejši, s tem pa plin ugodnejši. Trg UZP pa se po njegovem zelo razvija v Italiji pa tudi v Srbiji, »k dostopnosti tega energenta pa prispeva tudi razvoj na tehnološkem področju«.
Potrebujemo bistveno storitev: toploto in prevoz
»Plin je danes drugačen posel kot pred petimi leti. Trgi so se odprli, dolgoročnih pogodb ni več, konkurenčnost trga je bistveno večja na strani končne ponudbe. Procesi morajo biti drugačni in tisti, ki ima znanje, lahko iz tega dela ‘biznis’,« je Vodnik odgovoril na vprašanje, ali je plinski posel danes dober posel. Ob tem pojasnjuje, da so v Petrolu že pred desetletjem vedeli, da se bo trg diverzificiral, zato so se tudi preusmerili na različne energente, zavedali pa so se tudi, »da bomo morali ugoditi kupcu, ki potrebuje določene storitve. Te pa morajo biti konkurenčne in okolju prijazne.« Vodnik je pri tem napovedal, da je trend za prihodnja leta predvsem v spreminjajočem se kupcu, ki mu bo treba nuditi vse storitve, tudi energetske seveda.
Boyko Nitzov iz Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) pa je nenazadnje izpostavil pomen cenovne politike, ker plin uporabljamo za različne namene. »Če plin uporabljate kot vir toplote, ste izpostavljeni močni konkurenci, saj (plin) tekmuje s premogom,« pravi. Zato se je po njegovem treba odločiti, kako bodo predstavniki plinske industrije plin komunicirali širši javnosti. »Plin, ki ima domala historično vrednost, je naravni vir, ki prihaja iz zemlje, in zadostuje različne potrebe odjemalcev, od potreb po ogrevanju do potreb po mobilnosti,« je sklenil.
Vir: Energetika.net