Diskusija Standing, Kurnik: O opredelitvi in politični angažiranosti prekariata
Gosta okrogle mize, ki je bila tokrat organizirana na Fakulteti za družbene vede, sta bila dr. Guy Standing in dr. Andrej Kurnik. Po novembrski okrogli mizi v Kinu Šiška, kjer smo se prekarnosti lotili široko, skozi prizmo različnih družboslovnih in humanističnih strok, se je tokratna diskusija osredotočila na dve ključni področji; na temeljno opredelitev prekariata in na politični potencial prekariata kot široke družbene skupine.
Črt Poglajen, politični analitik, tor., 7. 2. 2017, 09:00
Vabljeni k ogledu izsekov diskusije:
Odnos med prekarnostjo in rednimi oblikami zaposlitve
Opredelitev prekarnosti, do katere sta sogovornika prišla pri obravnavi prvega vprašanja, je bila pričakovano sorazmerno široka. Primerjala sta namreč prekarne delavce po Evropi, s tem pa združila izkušnje ljudi v različnih socialnih in delavnih strukturah, ki so izven sistema socialnega dialoga.
Dr. Guy Standing se je opredelitve lotil s sociološkega zornega kota. Dejal je, da prekariat sestavljajo tri ključne skupine: neizobraženi ljudje, ki opravljajo po večini manualna dela in sta jih gospodarska kriza in v njej izoblikovani sistem močno prizadela, migranti, ki nimajo urejenih osnovnih življenjskih razmer, in mladi, ki so izobraženi, nimajo pa možnosti za stabilno, varno zaposlitev. Ker so odvisni in brez gotovosti, niso gospodarji svojega časa in nimajo zagotovljene niti minimalne socialne varnosti.
Dr. Andrej Kurnik je podal podoben pogled na osnovno razumevanje prekariata, drugače pa je opredelil odnos te skupine delavcev do preostale družbe.
Med sogovornikoma je do največjega razhajanja v stališčih prišlo prav pri opredelitvi odnosa med rednim, sindikalno organiziranim delom in prekarnim delom. Dr. Standing je skupini ločil v samostojna razreda. Poudaril je razlike v načinu življenja in v odnosu do dela kot takega in dejal, da mora prekariat jasno oblikovati svoje politične cilje in jih zagovarjati ločeno od sindikatov. Dr. Andrej Kurnik pa je na prekarizacijo družbe in znotraj nje na prekarizacijo dela pogledal z drugega gledišča. Opozoril je, da gre za skupen in na neki način univerzalen trend, ki izhaja iz novih načel urejanja trga dela, in da bi bilo treba iskati neko novo formo sodelovanja med sindikati in organizacijami, ki predstavljajo prekarno delo.
Prekariat kot politični akter
Na temo o politični podstati prekariata je razprava odgovarjala predvsem z vprašanjem, ali so problemi, s katerimi se prekariat srečuje, danes sploh tema poglobljenega političnega razmisleka, poleg tega pa tudi, v kolikšni meri in na kakšen način je prekariat sam lahko politično aktiven.
Dr. Standing in dr. Kurnik sta se strinjala o tem, da se trenutno tema prekariata v očeh politike ne uvršča prav visoko. Dr. Kurnik je ob tem opozoril, da se je vprašanju nekaj časa sicer namenjala določena pozornost, a je diskusija zaradi nesoglasij, ki so ob tem nastala, od prekarnosti sorazmerno hitro prešla k temam, kot je vprašanje migrantov in nevarnosti, ki jo predstavljajo. Opozoril je, da bi bilo treba prekariat politično aktivirati, a je bil prav pri vprašanju tovrstne aktivacije kritičen do političnih strank, ki bi se z delavstvom morale ukvarjati že po svojem ustroju. Dr. Standing se je s trditvijo, da se mora prekariat aktivirati tudi politično, če se želi boriti za svoje pravice, strinjal, opozoril pa je na to, da so prekarci prvi korak k temu že naredili. To se je zgodilo leta 2011, ko so v uporih po Evropi in Sredozemlju sami nase začeli gledati kot na pomembno družbeno celoto. Poudaril je, da ključni problem ostaja politična reprezentacija. Prekariat je načelno sicer napreden in kot tak del levega spektra, a v obstoječih političnih strankah ne vidi primernega zagovornika. Dr. Kurnik je k tej misli dodal nevarnost radikalizacije prekariata in pomika proti desnici.
Povzetek: Cilji okrogle mize
Na diskusiji so aktivno vlogo prevzeli študentje Fakultete za družbene vede, študentje Ekonomske fakultete, študentje Filozofske fakultete, študentje Fakultete za socialno delo in študentje Fakultete za elektrotehniko, poleg njih pa tudi kolegi s sindikatov, asociacij, inštitutov in medijev.
Opredelitve prekariata in njegovega političnega potenciala smo se lotili, ker sta temi relevantni. Ustrezna opredelitev pojma je pomembna za razvoj ukrepov, ki bodo na primeren način uredili trg dela. Ključno je priti do opredelitve, v kateri bodo skupni imenovalec našli tako prekarci, civilnodružbene organizacije, ki jih predstavljajo, kot tudi sindikati in vlada. Obravnava prekariata kot političnega subjekta in področja, s katerim se morajo ukvarjati različne sektorske politike, pa je relevantna, ker lahko marginalizacija in ignoriranje problemov tega družbenega dela znotraj Evrope pripeljeta do podpore nedemokratičnih politik.
Okrogla miza predstavlja korak k razmisleku, pomembno pa je, da se z nadaljevanjem diskusije prekarnost osvetliti skozi prizmo drugih strok ter da se s tem združijo prizadevanja civilne družbe in fakultet.
Celoten posnetek diskusije najdete na: