Bomo rekordne milijarde evropskih sredstev vlagali racionalno?
V torek, 15. septembra 2020, je Ekonomska fakulteta gostila spletno razpravo o tem, kam s sredstvi EU oziroma kako jih čim učinkoviteje uporabiti, ki je temeljila na članku dr. Mojmirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 3. avgusta 2020. V prihodnji finančni perspektivi (2021–2027) bo Sloveniji namreč na voljo 11 milijard evrov, težava pa je v tem, da nimamo jasne razvojne strategije. Razpravo je povezovala Maja Derčar.
Prof. dr. Mojmir Mrak je odprl debato in dejal, da je prihodnja finančna perspektiva edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Višina sredstev bo zaradi epidemije in ukrepov za okrevanje gospodarstva rekordna. Dr. Mrak je izpostavil, da v treh letih pogajanj o novi finančni perspektivi do izbruha koronavirusa ni bilo dogovora, jih je pa izbruh epidemije močno pospešil. Glede programov za črpanje sredstev je dr. Mrak dejal, da imamo v Sloveniji dokaj dober sistem »od spodaj navzgor«. »Imamo pa večji problem oziroma nimamo pristopa od zgoraj navzdol,« je pojasnil. V kolikor bo takšen način obveljal in torej projektov od vlade ne bo, je dr. Mrak izrazil bojazen, da bo prišlo do deljenja denarja po načelu »kdor prej pride, prej melje«. »To bi morali omejiti oziroma preprečiti. V Sloveniji na žalost že od leta 2013 nimamo neke sistemske strategije,« je povedal dr. Mrak in dodal, da časa za pripravo nove strategije žal ni.
Dr. Peter Wostner, ki je v preteklosti delal v Službi Vlade RS za evropsko in kohezijsko politiko, trenutno pa je zaposlen na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, je dejal, da je predlog, ki sta ga pripravila z dr. Mrakom, »minimum od minimuma«. Izpostavil je, da je Slovenija med državami, katerim zaradi digitalizacije grozi izguba največ delovnih mest. Po drugi strani to vidi kot veliko priložnost. Povedal je, da bodo zmagovalci digitalizacije in robotizacije samo tisti, ki se ju bodo lotili prvi in najagresivneje. Koristi za sledilce bodo veliko manjše. Ocenjuje, da se bo postopek digitalizacije in robotizacije, ki ga je izbruh epidemije Covid-19 še pospešil, odvil tekom prihajajoče finančne perspektive EU. Za konec je izpostavil, da bi morala Slovenija javna vlaganja v raziskave in razvoj povečati ne za dvakrat, ampak za 3,6-krat, ter poudaril še, da države, za katerimi lovimo zaostanek, svoja vlaganja zaradi epidemije še povečujejo in se razkorak v obsegu financiranja še širi.
Dr. Janez Potočnik, bivši evropski komisar za okolje, je o prihajajoči finančni perspektivi dejal, da je to priložnost, ki se ne bo ponovila. »Naslavlja tri krize. Dve sta akutni, in sicer zdravstvena ter z njo povezana ekonomska kriza, ena pa je kronična. Slednja ima korenine v družbenoekonomskem sistemu, stranskih učinkih globalizacije in predvsem netrajnostnem gospodarskem sistemu. Predvsem finančna skladnost med uresničitvijo dogovora in potrebo po krepitvi odpornosti in boljši pripravljenosti na prihodnje krize je zato nujna. Finančna sredstva, angažirana za ta namen, so tolikšna, da ne dovoljujejo napak, ker višine sredstev v bližnji prihodnosti ne bo mogoče ponoviti,« je dilemo, ki je pred Slovenijo, opredelil dr. Potočnik. Dodal je, da je dober strateški premislek ključnega pomena, in izpostavil, da v Sloveniji napredka ne bomo dosegli z večjimi naložbami, če bodo te usmerjene napačno. Ni torej pomembno to, da Slovenija izčrpa vsa sredstva, ampak da ta sredstva uporabi učinkovito, je bila rdeča nit, ki so se je držali vsi sodelujoči.
Kot zadnja se je razpravi pridružila še dr. Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora Evropskega sklada za strateške naložbe. Strinjala se je z mnenjem ostalih, da v Sloveniji ne smemo iti v všečne projekte, ampak v takšne, ki bodo prinesli dvig produktivnosti. Dejala je, da se je razprava žal začela malo prepozno in je bilo mnogo že zamujenega, vendar je sedaj čas, da se že začne razmišljati tudi o naslednji finančni perspektivi – tisti od 2028 naprej. Izpostavila je veliko povečanje zadolženosti Slovenije. »Na drugi strani pa ni nastalo tisto, kar bi iz take zadolžitve pričakovali – povečanje produktivnosti in povečanje konkurenčnosti.«
Dr. Kodrinova je dejala, da je v Evropi prišlo do investicijskega krča na področju infrastrukture, raziskav in razvoja ter malih in srednje velikih podjetij. Dodala je, da se v prihodnji finančni perspektivi ne smemo lotevati samo infrastrukturnih projektov, ki hitro prinesejo donos, ampak se je treba lotiti dolgoročnejših projektov. »Z veseljem sem opazovala, da se evropska podjetja zavedajo, da gredo raziskave in razvoj v smeri izboljševanja proizvodnih procesov. Ne samo v gradnjo tovarn, ampak v razmislek, kako se produkti in storitve proizvajajo, ter tega, da se proizvajajo na način, s katerim se prilagodimo podnebnim spremembam in pogojem, pri katerih imamo številne surovine na listi kritičnih in jih kmalu več ne bo,« je povedala dr. Kodrinova. Kljub temu da bo v prihodnji finančni perspektivi EU na voljo rekordno visok znesek, dr. Kodrinova pravi, da »naši (slovenski) načrti bistveno presegajo ta znesek. To pomeni, da potrebujemo izjemno učinkovito koriščenje sredstev.« Denarja je torej veliko, a nikakor ne toliko, da bi lahko z njim upravljali neracionalno.
Uroš Konda,
EF News