Gradnja koalicij za izboljšanje ujemanja: pričakovanja o samostojnosti pri delu, uporaba zmožnosti in samooblikovanje dela
Ključne besede:
Samooblikovanje dela, taktike vplivanja vodij, gradnja koalicij, zaznana uporaba zmožnosti, pričakovanja o samostojnosti pri delu.
Avtorji:
- Dr. Sut I Wong, BI Norwegian Business School;
- Dr. Miha Škerlavaj, BI Norwegian Business School & Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
- Dr. Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Namen članka:
Namen članka je osvetliti povezavo med (ne)ujemanjem pričakovanj o samostojnosti (avtonomiji) pri delu s strani vodij in zaposlenih ter samooblikovanjem dela (job crafting) zaposlenih. V članku se osredotočamo na vlogo vodij v tem procesu, natančneje na vlogo ene od taktik vplivanja vodij – gradnjo koalicij ter njen vpliv v preučevanem razmerju.
Ciljna javnost:
Kadrovski managerji, management profitnih in neprofitnih organizacij, neposredni vodje/nadrejeni
Kratek povzetek objave:
Samooblikovanje dela ter dejavniki spodbujanja le-tega – konkretno, vloga (ne)ujemanja v pričakovanju samostojnosti pri delu, spodbujanja uporabe zmožnosti zaposlenih ter taktike vplivanja vodij – gradnje koalicij. Rezultati so potrdili mediacijsko vlogo zaznane uporabe zmožnosti zaposlenih v razmerju med (ne)ujemanjem med pričakovanji o samostojnosti pri delu in samooblikovanju dela. Poleg tega gradnja koalicij kot taktika vplivanja vodij kot moderator okrepi vpliv zaznane uporabe zmožnosti zaposlenih kot psihološkega dejavnika samooblikovanja dela.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Rezultati nakazujejo, da zaposleni bolj zavzeto samooblikujejo delo kadar vidijo, da je njihov trud pri izboljšanju načinov dela prepoznan. Kadar se jim zdi, da so njihove zmožnosti dobro uporabljene in kadar so pričakovanja, ki jih imajo glede njihove samostojnosti pri delu usklajene s tistimi, ki jih imajo njihovi nadrejeni, postanejo bolj proaktivni pri samooblikovanju njihovega dela. Kadrovski managerji in vodje morajo zaposlenim pomagati razumeti, kako jim lahko njihovo delo pomaga pri uporabi zmožnosti. Tako lahko načrtujejo različne programe razvoja kompetenc glede na različne ravni samostojnosti pri delu. Dejstvo, da vodje vključijo v ta proces ostale zaposlene preko taktike vplivanja – gradnje koalicij je prav tako ključen dejavnik pretvarjanja ujemanja pričakovanj o samostojnosti pri delu v samooblikovanje dela. Pomembno je namreč, da zaposleni razumejo svoje vloge v organizaciji, da bi lahko samooblikovali svoje delo. Eden od načinov za zagotavljanje tega je ujemanje pričakovanj glede samostojnosti pri delu. Organizacije naj bi tako spodbujale odprto komuniciranje med vodjami in zaposlenimi, da lahko obe strani transparentno izrazijo svoja pričakovanja. Ujemanje pričakovanj omogoča zaposlenim, da natančneje ocenijo svoje delo v smislu uporabe njihovih zmožnosti, kar posredno vodi v višje ravni samooblikovanja dela. To pa, kot so pokazale že prejšnje študije, vodi v višjo raven uspešnosti pri delu, zavzetosti pri delu in zadovoljstva pri delu.
Revija objave:
Human Resource Management, 10.1002/hrm.21805
Rangiranje:
JCR IF 2015: 1.798, FT50
Celoten članek lahko preberete na:
http://onlinelibrary.wiley.com/journal/10.1002/(ISSN)1099-050X