Institucionalna Transformacija in Izvori Svetovne Razdelitve Dohodka
Ključne besede:
Gospodarska rast,
globalna dohodkovna neenakost,
gospodarski razvoj,
politična ekonomija institucij.
Avtorji:
dr. rer. sci. Oec. Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave:
Vpliv de jure in de facto političnih institucij na dolgoročni gospodarski razvoj
Glavne ugotovitve:
Družbe, ki skozi čas vzpostavijo bolj izkoriščevalske, nevključujoče in elitistične de jure in de facto politične institucije dosegajo sistematično nižjo gospodarsko rast in dolgoročni gospodarski razvoj. Nevključujoč tip de jure in de facto političnih institucij je v veliki meri botroval k razvojnemu zaostanku Latinske Amerike, južne Azije, Bližnjega Vzhoda in Vzhodne Evrope za Severozahodno Evropo in ZDA. De facto politične institucije oz. zmožnost vpliva ne-elit na razdelitev politične moči, so relativno bolj pomemben dejavnik dolgoročnih dohodkovnih razlik med državami kot razlike v de jure političnih institucijah saj eenakomerna razdelitev politične moči v prid elitam omogoča, da vzpostavijo de facto blokado politične konkurence in participacije ne-elitam. Na dolgi rok, razlike v de jure in de facto političnih institucijah pojasnijo do dve tretjini časovne razlike v dohodku na prebivalca in do 83% razlik v dohodku na prebivalca med državami.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Uporaba analitičnih metod in večjih podatkovnih baz kot orodje za boljše investicijsko odločanje, uporaba ekonometričnih metod za predvidevanje institucionalnih sprememb kot podlaga za investicijske in poslovne odločitve na globalnem nivoju
Revija objave:
Journal of Comparative Economics 44(4): 936-960
Rangiranje:
Social Science Citation Index (SSCI), Journal of Economic Literature (JEL)
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.