Asimetrični učinki fiskalne politike v državah EU in OECD
Ključne besede:
fiskalna politika,
fiskalni multiplikator,
državni izdatki,
fiskalna usmerjenost,
EU,
OECD
Avtorji:
- Dr. Jernej Mencinger, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo;
- Dr. Aleksander Aristovnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo;
- Dr. Miroslav Verbič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Namen članka:
Ovrednotiti kratkoročne in dolgoročne učinke transmisijskega mehanizma fiskalne politike v državah EU in OECD ter njihove odvisnosti od stanja v gospodarstvu in fiskalne naravnanosti.
Ciljna javnost:
Raziskovalci na področju ekonomije in še posebej javnih financ ter odločevalci na področju politike javnih financ in gospodarske politike.
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave:
Kratkoročni in dolgoročni učinki transmisijskega mehanizma fiskalne politike v državah EU in OECD ter njihova odvisnost od stanja v gospodarstvu in fiskalne naravnanosti
Glavne ugotovitve:
Ugotavljamo, da je med državami članicami EU učinek javnih izdatkov na ekonomsko aktivnost večji pri t.i. novih državah članicah, kot pa pri osrednjih državah članicah. Od začetka finančne in ekonomske krize so se multiplikatorji državnih izdatkov povečali tako v osrednjih, kot tudi v novih državah članicah EU, pri čemer primerjava s fiskalnimi učinki v državah OECD kaže na veliko robustnost izsledkov raziskave.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Pridobljene vrednosti fiskalnih multiplikatorjev imajo posledice za vodenje “optimalne” fiskalne politike, saj kažejo na možno in učinkovito uporabo transmisijskega mehanizma fiskalne politike kot stabilizacijskega orodja za ekonomijo. Na podlagi rezultatov bi bilo za oblikovalce ekonomske politike smotrno povečati državno potrošnjo v času recesije, saj so vrednosti prenosa fiskalnih učinkov večje glede na začetno povečanje državne potrošnje. Po drugi strani pa je pozitivna sprememba državne potrošnje neracionalna izbira v času ekspanzije, saj se poveča možnost pojava procesa izrinjanja naložb v zasebnem sektorju, ki vodi do šibke pospešitve ali celo kontrakcije gospodarske aktivnosti.
Revija objave:
Economic Modelling, 61 (2017), str. 448–461
Rangiranje:
JCR SSCI 2015 IF 0.997
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.